31. Vloga diplomacije v vietnamski vojni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJurij Antolič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomacija je uporabljena za doseganje ciljev zunanje politike neke države in tudi kot podpora njeni varnosti, neodvisnosti in integriteti. Države vpletene v vietnamsko vojno so uporabljale diplomacijo v obliki zavezništev in bilateralnih dogovorov za doseganje teh ciljev.
Vietnamska vojna je oblikovala potek sveta v drugi polovici 20. stoletja, saj je vplivala na strateške interese Ljudske republike Kitajske, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze ter na odnose med temi velikimi silami.
Nasprotujoči strani, Severni in Južni Vietnam, sta si med vojno tudi ustvarili zavezništva z bilateralnimi sporazumi, mednarodnimi organizacijami in kasneje skrivnimi diplomatskimi dogovori. Južni Vietnam je bil del mednarodne organizacije SEATO, ki je bila ustvarjena v imenu kolektivne varnosti in proti širjenju komunizma v Jugovzhodni Aziji. Severni Vietnam pa je ustvaril in upravljal zavezništva s sporazumi »bratske« solidarnosti med komunističnimi državami.
Komunizem je bil glavni vzvod za večanje ameriške prisotnosti v Vietnamu, saj so ZDA smatrale komunizem kot grožnjo ameriškim interesom in stabilnosti v regiji. Takratni največji ideološki nasprotnici ZDA – Sovjetska zveza in Kitajska, obe komunistični državi, sta bili zaveznici Severnega Vietnama, kar je povzelo tekmovalnost med kapitalizmom in komunizmom med hladno vojno. ZDA so se vključile v vojno, da bi preprečile padec Južnega Vietnama v komunistične roke. Sprva so ZDA delovale v zakulisju, po letu 1964 pa so poslale bojne čete in se še globlje zapletle v vojno.
Ključne besede: Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (790,71 KB) |
32. Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDAVid Ambrož, 2022, diplomsko delo Opis: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 779; Prenosov: 135
Celotno besedilo (927,74 KB) |
33. Obznana in Zakon o zaščiti države : magistrsko deloŠtefan Hadalin, 2022, magistrsko delo Opis: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država polna nasprotij, ki so močno vplivala na politično življenje v njej. Nestabilnost državne politike, ki so ji botrovala nasprotja med narodi, političnimi ideologijami in razlike med umevanjem države in njene ureditve, so se v političnem življenju udejanjala kot obdobje perpetualne krize, ki se je vlekla skozi celoten čas njenega obstoja. Med letoma 1918–1929 je kriza parlamentarizma doživljala razvoj, deloma kot učinek nevajenosti parlamentarnega pluralizma. Kot pomembna problematika tistega časa je bila revolucija v Rusiji, ki je sprožila obenem večje udejstvovanje delavskih gibanj in odpor proti taistemu udejstvovanju. V Kraljevini SHS je bilo delovanje Komunistične stranke Jugoslavije prepovedano z vladno uredbo znano kot Obznana konec decembra leta 1920, s sprejemom ustave julija 1921, pa je ta uredba bila nadomeščena z Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda. Obe uredbi sta pomenili poseg v državljanske pravice prepričanja in izražanja. Obe se kažeta kot smernici zakonodajnega razvoja, saj je mogoče korelativno povezati nastop kraljeve diktature leta 1929 s tema uredbama, ki sta kot eni izmed prvih na represiven način posegli v notranjo politiko države. Namen raziskave je preučiti učinke in posledice obeh, ter ugotoviti, kako oz. če sta uredbi vplivali na nadaljnji razvoj države, oziroma kako sta vplivali na nadaljnji politični diskurz in kasneje sprejeto zakonodajo do uvedbe šestojanuarske diktature leta 1929. Temu v namen je analizirana zgodnja politika in kriza parlamentarizma Kraljevine SHS v letih 1920 in 1921 z nadaljnjim poudarkom na delovanju Komunistične partije Jugoslavije do leta 1928, posledice in učinki obeh uredb neposredno po njunem sprejetju ter razvoj represivne zakonodaje skozi čas do leta 1929. Politični diskurz je tako na vrhu Kraljevine SHS kot v Komunistični partiji doživel premike, in se je v obeh bližal agresivnejšemu oz. avtokratskemu delovanju, pri obeh premikih pa je možno zaznati posledice omenjenih uredb.
Ključne besede: Obznana, Kraljevina SHS, Zakon o zaščiti države, Komunistična partija Jugoslavije, politična zgodovina.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 912; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,55 MB) |
34. Položaj državnih podjetij pred ICSID razsodišči : magistrsko deloŠpela Beranič, 2022, magistrsko delo Opis: Položaj državnih podjetij pred ICSID razsodišči povzroča največ težav v okviru presoje personalne pristojnosti razsodišč. Upoštevajoč člen 25 Konvencije ICSID, mora ena stranka predstavljati državo pogodbenico Konvencije ICSID, druga pa investitorja, katerega domača država je njena podpisnica. Nadalje se od investitorja dodatno zahteva pogoj nacionalnosti druge države. Pravne osebe so tako pasivno kot aktivno legitimirane pred ICSID razsodišči, državna podjetja pa so zaradi tesnih povezav z domačo državo podvržena kriterijem Broches testa. Slednji omogoča dostop do ICSID razsodišč državnim podjetjem, ki ne ravnajo kot zastopnik domače države in ne izvajajo javnih funkcij. Najbolj odmevna razlaga obeh vej testa poteka skladno s členom 5 in 8 ARSIWA.
Vprašanje ravnanja državnega podjetja kot zastopnika države sovpada s členom 8 ARSIWA, ki določa pripisljivost ravnanja državi, kadar subjekt deluje po navodilih, z usmeritvami ali pod nadzorom države. Situacije, v katerih subjekt ravna po navodilih države, v praksi niso sporne, saj se pripiše ravnanje, ki ga je država dejansko zapovedala. Več težav povzroča ravnanje, opravljeno pod nadzorom države. Pri tem konkurirata dva testa, in sicer effective control test, razvit s strani Meddržavnega sodišča, in overall control test, razvit s strani Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Za overall control test zadostuje vpletenost države pri organiziranju, usklajevanju ali načrtovanju ravnanj, poleg financiranja, usposabljanja in opremljanja ali zagotavljanja podpore subjektu. Effective control test pa predstavlja strožji standard, saj brez dodatnih konkretnih dokazov zgoraj navedeno ne rezultira v pripisljivosti, razen če ima država možnost nadzora nad začetkom operacije, načinom njenega izvajanja in njenim koncem.
Druga veja Broches testa sovpada s členom 5 ARSIWA, ki določa pripisljivost ravnanja subjekta, katerega nacionalno pravo njegove domače države pooblašča za izvajanje javnih funkcij. Za izpolnitev tega standarda se na prvem mestu zahteva formalni prenos pooblastila za izvajanje funkcij na določen subjekt. Kot drugo pa je pomembno vprašanje narave javnih funkcij. Temeljni kriterij razlikovanja javnih od nejavnih funkcij kot nepripisljiva opredeljuje dejanja gospodarske narave. Kot takšna so razsodišča spoznala svetovanje, zagotavljanje informacij podjetjem, računovodske storitve in nudenje tehnične pomoči. Kot izvajanje javnih funkcij pa je bilo spoznano izvajanje pooblastil, ki vključujejo uporabo prisile ali pravico do omejevanja oz. nadzora dejavnosti zasebnikov in izdajanje predpisov. Kljub morebitni izpolnitvi obeh opredeljenih pogojev je pripisljivost še zmeraj pogojena s predpostavko, da je pooblaščena funkcija dejansko bila izvršena v konkretnem primeru. Poleg tega je ICSID razsodišče v smoter člena 5 ARSIWA vključilo tudi ultra vires ravnanja, ki so predmet člena 7 ARSIWA.
Pri oblikovanju Broches testa je bilo izrecno izpostavljeno, da se državna podjetja ne izključijo iz pojma nacionalnosti za potrebe Konvencije ICSID, zato se lahko pojavi dvom o uporabljivosti testa v postopkih, podvrženih ICSID AFR. Ta namreč nudi dostop do ICSID razsodišč, če materialna ali personalna pristojnost nista v celoti izpolnjeni. Možnost uporabe Broches testa izhaja iz člena 4(2) ICSID AFR, ki neposredno napoti na ostale pogoje personalne pristojnosti po členu 25 Konvencije ICSID. To stališče je podprto tudi z arbitražno in sodno prakso. Navsezadnje, čeprav ICSID arbitražne odločbe nimajo precedenčnega učinka, so razsodišča zavzela stališče, da lahko služijo kot usmeritev arbitrom pri sprejemanju odločitev.
Ključne besede: Konvencija ICSID, ICSID Additional Facility Rules, nacionalnost druge države, Broches test, zastopnik vlade, izvajanje javnih funkcij, člen 5 ARSIWA, člen 8 ARSIWA, effective control test, overall control test
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,16 MB) |
35. Primerjava organizacijskih modelov služenja vojaškega roka v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGreta Tomšič, 2022, diplomsko delo Opis: Slovenska vojska se že nekaj let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Hkrati se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem varnostnem okolju. Ob slabi oceni njene zmogljivosti se v javnosti vedno znova pojavlja ideja o ponovni obuditvi obveznega služenja vojaškega roka. Velika večina držav članic EU (Forsvaret, 2017) nima splošne vojaške obveznosti. Med predstavljenimi državami pa je služenje vojaškega roka obvezno za moške v Avstriji, na Danskem in v Švici. Norveška pa je od leta 2015 uvedla splošno vojaško obveznost za moške in ženske. V diplomskem delu smo izpostavili prednosti in slabosti obveznega služenja vojaškega roka in opredelili, če je obvezno služenje vojaškega roka smiselno ponovno uvesti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela na podlagi literature različnih avtorjev. Empirični del temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku je potekal v novembru 2021. Za namen izvedbe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v slovenski vojski. Vprašalnik smo oblikovali izključno za namen in cilje diplomskega dela. Vprašalnik je sestavljen po zgledu različnih avtorjev in na podlagi pregledane literature. V povprečju so anketirani izrazili najvišji nivo strinjanja pri trditvah: »Pomanjkanje družbene podpore ob ponovni uvedbi lahko privede do izogibanja služenju in negacije potencialnih prednostih le tega.« (PV = 4,3, SO = 0,88), »Sodelovanje v multinacionalnih operacijah zahteva visoko usposobljenost in pripravljenost za hitro odzivanje.« (PV = 4,2, SO = 0,81) in »Z aktiviranjem naborniškega sistema bi se izboljšala varnostna kultura in znanje prebivalstva ravnati samozaščitniško.« (PV = 4,2, SO = 0,73). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverjali povezanost med strinjanjem z obveznim služenjem vojaškega roka ter starostjo in delovno dobo anketiranih. Do statistično pomembne, negativne in šibke povezanosti prihaja med starostjo ter trditvijo: »Z uvedbo splošnega naborništva se bi okrepil nacionalno varnostni sistem.« (r = -0,229, p = 0,012), na podlagi česar lahko sklepamo, da se z navedeno trditvijo izraziteje strinjajo starejši anketirani. Največ anketiranih meni (n = 55, 85,3 %), da se je naborništvo v vojaški zgodovini izkazalo kot način popolnjevanja v kriznih razmerah in da bi bilo objektivno potrebno pojasniti prednosti ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Ronge in Abarate (2020) sta predlagala razvoj skupnega evropskega naborniškega programa, imenovanega EU Service. Vojaška služba EU bi temeljila na izmenjavi prostovoljne vojaške sile med državami članicami Evropske unije, ki bi sodelovale v programu obveznega služenja vojaškega roka.
Ključne besede: diplomske naloge, obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo, evropske države, Slovenska vojska
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,13 MB) |
36. Klici v sili na enotno številko 112 v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMišel Szőke, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje.
Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019.
Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Ključne besede: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 1317; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,95 MB) |
37. Delovanje NSA z vidika legitimnosti, legalnosti in moralnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeManca Hauptman, 2021, diplomsko delo Opis: National Security Agency (v nadaljevanju NSA), po slovensko Agencija za nacionalno varnost, je največja obveščevalna služba Združenih držav Amerike. Agencija izvaja visoko specializirane tehnološke dejavnosti, s katerimi zbira obveščevalne podatke, ki jih pridobiva s pomočjo kibernetskih operacij in informacijskih tehnoloških sredstev ter jih oblikuje v informacije, pomembne za učinkovito zagotavljanje nacionalne varnosti pred grožnjami ameriškim vladnim informacijskim sistemom in ameriškim življenjskim interesom. National Security Agency se je leta 1952, na podlagi tajnega memoranduma, preoblikovala iz Varnostne agencije za oborožene sile (AFSA). Ker velja za tajno organizacijo, je njeno delovanje prikrito javnosti, zato do sedemdesetih let 20. stoletja organizacije javnost ni poznala. NSA je vladna organizacija, zato jo opredeljujemo kot zakonito organizacijo, ki bi morala pri izvajanju svojega dela spoštovati ustavo in zakone. Najpomembnejše bi moralo biti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin prebivalcev Združenih držav Amerike. Kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin spodkopava legitimnost in moralnost delovanja NSA. Da bi NSA užival spoštovanje javnosti, bi si moral v večji meri prizadevati za legitimnost in moralnost svojega delovanja. Cilj NSA bi moral biti zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje prebivalstva oziroma vsakega posameznika.
Ključne besede: nacionalna varnost, Agencija za nacionalno varnost, cilji in naloge, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 63
Celotno besedilo (463,19 KB) |
38. Tujci na prestajanju kazni zapora - primerjava med evropskimi državami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeStaš Kovačič, 2021, diplomsko delo Opis: Prestajanje zaporne kazni je lahko za zapornike zelo stresno. Predvsem pa to velja za zapornike, ki prihajajo iz tujine, ki so večinoma izpostavljeni številnejšim negativnim dejavnikom. Tujci veliko manj časa preživijo z družino ali pa ga zaradi specifičnih okoliščin situacije, v kateri so se znašli, sploh ne morejo. Prav tako se tujci težje soočajo s pravili v zaporih, saj jih nemalokrat zaradi jezikovnih ovir pravzaprav ne razumejo. Ob omejenem stiku z bližnjimi in kulturni deprivaciji zaradi nepoznavanja jezika, med težave tujcev v zaporu prištevamo še soočanje z diskriminacijo. Evropske države se z reševanjem težav tujcev v zaporih soočajo na različne načine.
V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje deleža tujcev v evropskih držav. Na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov smo primerjali deleže zaprtih oseb v posameznih evropskih državah. Ugotovili smo, da je v državah EU precej večji delež tujih zaprtih oseb, kot v drugih evropskih državah. Vzroke smo našli predvsem v boljši gospodarski razvitosti teh držav, ki so posledično skozi čas privabljale številne tujce v svoje države. S komparativno metodo smo tudi primerjali delež tujcev v populaciji posamezne države in njen delež tujcev v zaporu. Prišli smo do spoznanja, da se delež tujcev med prebivalci ne preslika enakomerno na delež tujih zaprtih oseb v zaporu. To pomeni, da nekatere države nimajo visokega deleža tujcev med prebivalstvom, vendar pa imajo visok delež tujih zaprtih oseb. Poglobljena analiza tujcev v slovenskih zaporih je pokazala, da je delež tujih zapornikov v zadnjih letih močno narastel. Prav tako se je povečal delež tujih zapornikov iz neevropskih držav.
Ključne besede: zapori, zaporniki, tujci, evropske države, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1073; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,16 MB) |
39. Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in združenimi državami amerikeBrina Slana, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima.
V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta.
V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev.
Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU.
Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Ključne besede: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1178; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,22 MB) |
40. Sporazum o priznanju krivde : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in Združenih državah AmerikeMaša Starc, 2021, diplomsko delo Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca.
Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K.
V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice.
V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1352; Prenosov: 110
Celotno besedilo (566,99 KB) |
