Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Ključne besede: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (793,81 KB)

Opis: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej. Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Osredotočili smo se predvsem na prilive neposrednih tujih investicij v izbranih šestih azijskih državah gostiteljicah in podrobneje analizirali njihovo gibanje skozi izbrano obdobje ter njihove posledice. V magistrski nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča neposrednih tujih investicij, kjer smo podrobneje razčlenili njihove vrste, dejavnike in posledice. V nadaljevanju smo predstavili tudi politični režim, gospodarski razvoj in mednarodno trgovino za vsako izbrano azijsko državo posebej, nato pa smo predvsem grafično prikazali značilnosti neposrednih tujih investicij, medsebojnih povezav preko neposrednih tujih investicij in posledice le teh za izbrane azijske države. Na koncu smo analizirali dejavnike neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah s pomočjo panelnih podatkov, kjer smo uporabili metodo združene regresijske funkcije, model fiksnih učinkov in model naključnih učinkov. Na podlagi obravnavanih empiričnih študij smo izbrali pet pojasnjevalnih spremenljivk, ki naj bi močno vplivale na odvisno spremenljivko neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav in tako med tremi izbranimi modeli primerjali rezultate, katere pojasnjevalne spremenljivke statistično značilno vplivajo na neposredne tuje investicije in katere izmed njih imajo zanemarljiv vpliv. Tako smo na koncu tudi izbrali primernejši model izmed modela fiksnih učinkov in modela naključnih učinkov s pomočjo Hausmanovega testa in ugotovili, da je na podlagi rezultata za analizo primernejši model fiksnih učinkov. Na podlagi rezultatov modela fiksnih učinkov smo nato ugotovili, da so prav vse pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav, imele statistično značilen vpliv, do razlik pa je prišlo pri testih robustnih standardnih napak, kjer so v primeru White cross-section statistično značilni vpliv imele pojasnjevalne spremenljivke samo tri od petih, v primeru White period pa sta imeli statistično značilen vpliv dve pojasnjevalni spremenljivki od petih. Samo spremenljivki izvoz in devizni tečaj sta v vseh treh primerih imeli statistično značilen vpliv na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, azijske države, azijsko gospodarstvo, politika, trgovina, dejavniki investicij
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled nad trenutnim razvojem električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in s tem povezane polnilne infrastrukture. Predstavili smo problematiko onesnaževanja okolja zaradi transporta, opisali načine pridobivanja vodika in razložili, kako deluje tehnologija gorivnih celic. Navedli smo tudi primere znanstvenih člankov, v katerih so avtorji raziskali, kako družba sprejema uvajanje električnih vozil z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik. V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali število električnih osebnih avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik v letih 2017 in 2022, in sicer za države Evropske unije, Združene države Amerike, Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko, primerjali smo lastnosti električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in baterijskih električnih avtomobilov ter stroške porabe goriva za obe vozili na 100 kilometrov. Predstavili smo tudi primere subvencij, spodbud, ki jih države uvajajo, da bi spodbudile nakup električnih avtomobilov z gorivnimi celicami. S pomočjo raziskave smo prišli do ugotovitve, da je največji porast električnih avtomobilov z gorivnimi celicami med primerjanimi državami sveta imela Južna Koreja, največji porast polnilnic pa je imela Kitajska. Glavna prednost izbranega električnega avtomobila z gorivnimi celicami v primerjavi z baterijskim električnim vozilom je daljši domet in hitrejše polnjenje. Najpogostejše spodbude držav pa zajemajo davčne olajšave, subvencije ipd.
Ključne besede: električni avtomobili z gorivnimi celicami, polnilnice, Evropska unija, Azija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1007,36 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava plačno vrzel med spoloma, pri čemer sta predstavljeni prilagojena in neprilagojena razlika v plačilu med spoloma ter najpogostejši pristop, imenovan Blinder-Oaxaca. Empirični del naloge je sestavljen iz sekundarnih podatkov. Z njim smo želeli ugotoviti stanje v zadnjih treh desetletjih in trenutno stanje v desetih izbranih državah (Estonija, Češka, Nemčija, Švedska, Norveška, Danska, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija). Najbolj izstopa Estonija, saj ima v vseh izbranih letih največjo plačno vrzel med spoloma; skandinavske države imajo v povprečju večjo plačno vrzel kot balkanske države; Slovenija pa ima eno najnižjih vrednosti v Evropski uniji (nižjo ima še Romunija). S predstavitvijo treh najbolj znanih teorij (teorija človeškega kapitala, poklicne segregacije in diskriminacije) smo ugotovili, da ni enotnega soglasja o tem, kateri dejavniki so povzročili ali povzročajo razliko v plačilu med spoloma. Priznano je bilo, da so vsi omenjeni dejavniki medsebojno odvisni ter lahko sooblikujejo drug drugega. Zaključili smo z možnostmi in politikami za odpravo plačne vrzeli med spoloma, pri čemer smo izpostavili transparentnost plačil, ki lahko omogoča učinkovito uporabo načela enakega plačila v praksi. Vendar še ni dovolj raziskav, ki bi pokazale dejanski učinek tega ukrepa na plače in rezultate zaposlovanja.
Ključne besede: Razlika v plačilu med spoloma, evropske države, človeški kapital, transparentnost plačil.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 342; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,00 MB)