Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga zajema področje blagovne znamke s poudarkom na njenem pomenu v marketinškem konceptu, kjer blagovne znamke postajo sidro opazovanja in jedro strateškega razmišljanja podjetja. Blagovne znamke pomenijo eno ključnih premoženj podjetij, premoženje, katerega vrednost se udejanja na strani porabnika. Porabniki so tisti, ki ne kupujejo le izdelkov, prvobitno kupujejo koristi, in prednost ima tisto podjetje, ki ne prodaja zgolj izdelkov brez slike v mentalnem okvirju porabnika, temveč so njihovi izdelki priznane blagovne znamke. Za dobrega tržnika je pomembno, da ve, kako lahko sam pripomore k temu, da bodo porabniki čim bolj razumeli, kaj so lastnosti izdelka ali storitve, ki jo ponuja na trg, da ima jasno definirano svojo identiteto in se trudi, da ta identiteta v čim večji meri sovpada s sliko, ki jo imajo o izdelku oziroma storitvi porabniki. S celovitim marketinškim spletom tržnik stremi k temu, da identiteta izdelkov z znamko, ki jih ponuja na trgu, sovpada z dobljenim imidžem, ki mu ga priznava porabnik. Na imidž izdelka pa lahko poleg lastno kontroliranih dejanj vplivajo tudi zunanji vplivi, kot na primer država porekla, iz katere prihaja določen izdelek. Da lahko tržnik obvladuje vedno bolj zapletenega porabnika, ki živi pod čedalje večjim časovnim stresom, z vedno večjim možnim dostopom do informacij, se mora izobraževati in namenjati pozornost tudi področju vedenja porabnikov; kaj so tisti dejavniki, ki vplivajo na njihovo vedenje, kako porabnik sprejema odločitve, kaj počne z izdelkom, kaj se zgodi, ko izdelek preneha uporabljati, kaj pravzaprav predstavlja vrednost v očeh porabnik ipd. To je področje raziskovanja porabnikov. Z vedenjem porabnikov in blagovnimi znamkami se ukvarjamo tudi v empiričnem raziskovalnem delu magistrske naloge. Na trg vsakodnevno vstopajo blagovne znamke, ki zaradi prevladujočega tržnega deleža blagovnih znamk Pivovarne Laško in Pivovarne Union predstavljajo izjemno agresivne sledilce, izjemen problem pri sledilcih pa nastopi, če za svojo strategijo konkurenčnega nastopanja izberejo najslabši možni scenarij, to je konkuriranje na cenovni politiki, se pravi s ceno. Konkuriranje s ceno pomeni padanje vrednosti celotne kategorije, v našem primeru kategorije piva v Sloveniji. Trgovci so iznajdljivi, bitka med njimi je neizprosna, zato tudi sami namenjajo veliko pozornosti raziskovanju porabnikov. V povezavi s kategorijo piva v svojih komunikacijskih naporih poleg privlačne cene pogosto izpostavljajo poreklo piva, ki ga prodajo. Češka in Nemčija sta pionirski državi v pivovarski industriji in dober imidž, ki je ponesel to panogo po celem svetu, trgovci izkoriščajo tudi v svojih komunikacijah s poudarkom, da tudi sami prodajajo svoje izdelke z znamkami iz teh držav. Namen naloge je bil preveriti, kako porabniki razumejo to komunikacijo, ali ji zaupajo in ali dejansko opazijo razliko med pivom trgovskih blagovnih znamk in pivom priznanih proizvajalcev. Proučili smo tudi, kakšen je vpliv države porekla na percepcijo organoleptičnih lastnosti piva.
Ključne besede: Marketing, blagovna znamka, država porekla, vedenje porabnikov, nakupni proces, kakovost v nakupnem procesu, organoleptične lastnosti izdelka.
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 13
Celotno besedilo (5,37 MB)