| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza preferenc črnogorskih potrošnikov do slovenskih blagovnih znamk Argeta in Gorenje v primerjavi z drugimi tujimi in domačimi blagovnimi znamkami
Žarko Bratić, 2025, magistrsko delo

Opis: Analiza potrošniških preferenc preučuje vedenje potrošnikov pri izbiri blagovnih znamk in njihovega vrednotenja glede na različne dejavnike, kot so cena, kakovost, marketinške aktivnosti in država porekla. Potrošniki pogosto ocenjujejo izdelke na podlagi izvora države, pri čemer se pojavlja težnja po preferiranju domačih blagovnih znamk pred tujimi. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo obravnavali ključne koncepte potrošniške kulture, učenja, zaznavanja, motivacije, spomina, oblikovanja stališč, etnocentrizma ter vpliv socialnega okolja na preference potrošnikov. Podrobneje smo analizirali koncept države porekla in njegov vpliv na zaznavo blagovne znamke, identiteto ter imidž. Poseben poudarek smo namenili trgu mesnih izdelkov in bele tehnike v Črni gori. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, na katero so odgovarjali črnogorski potrošniki, raziskovali njihove preference do slovenskih blagovnih znamk Argeta in Gorenje ter jih primerjali z drugimi tujimi in domačimi blagovnimi znamkami. Pridobljene podatke smo nato analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS. S pomočjo statističnih analiz smo preverili pet hipotez in ugotovili, da Argeta uživa višjo raven preferenc v primerjavi z drugimi blagovnimi znamkami mesnih izdelkov, medtem ko Gorenje ni doseglo statistično značilno višjih preferenc v primerjavi z drugimi znamkami bele tehnike. Rezultati so tudi pokazali, da se preference do teh blagovnih znamk ne razlikujejo glede na starost potrošnikov, prav tako ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik med preferencami do Argete in Gorenja. Marketinške aktivnosti so se izkazale za pomemben dejavnik pri oblikovanju preferenc za Gorenje, medtem ko pri Argeti niso imele statistično značilnega vpliva. Izsledki raziskave ponujajo vpogled v vedenje črnogorskih potrošnikov in njihov odnos do slovenskih blagovnih znamk. Ti podatki so lahko koristni za podjetja pri načrtovanju trženjskih strategij, pozicioniranju blagovnih znamk in prilagajanju ponudbe glede na preference potrošnikov.
Ključne besede: potrošniške preference, vedenje potrošnikov, država porekla, etnocentrizem, marketinške aktivnosti, blagovne znamke, Črna gora.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

2.
Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcev
Maja Camlek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike. V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev. V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu. V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Ključne besede: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1259; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

3.
VPLIV BLAGOVNE ZNAMKE IN DRŽAVE POREKLA NA ZAZNAVANJE ORGANOLEPTIČNIH LASTNOSTI PIVA V SLOVENIJI
Urban Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema področje blagovne znamke s poudarkom na njenem pomenu v marketinškem konceptu, kjer blagovne znamke postajo sidro opazovanja in jedro strateškega razmišljanja podjetja. Blagovne znamke pomenijo eno ključnih premoženj podjetij, premoženje, katerega vrednost se udejanja na strani porabnika. Porabniki so tisti, ki ne kupujejo le izdelkov, prvobitno kupujejo koristi, in prednost ima tisto podjetje, ki ne prodaja zgolj izdelkov brez slike v mentalnem okvirju porabnika, temveč so njihovi izdelki priznane blagovne znamke. Za dobrega tržnika je pomembno, da ve, kako lahko sam pripomore k temu, da bodo porabniki čim bolj razumeli, kaj so lastnosti izdelka ali storitve, ki jo ponuja na trg, da ima jasno definirano svojo identiteto in se trudi, da ta identiteta v čim večji meri sovpada s sliko, ki jo imajo o izdelku oziroma storitvi porabniki. S celovitim marketinškim spletom tržnik stremi k temu, da identiteta izdelkov z znamko, ki jih ponuja na trgu, sovpada z dobljenim imidžem, ki mu ga priznava porabnik. Na imidž izdelka pa lahko poleg lastno kontroliranih dejanj vplivajo tudi zunanji vplivi, kot na primer država porekla, iz katere prihaja določen izdelek. Da lahko tržnik obvladuje vedno bolj zapletenega porabnika, ki živi pod čedalje večjim časovnim stresom, z vedno večjim možnim dostopom do informacij, se mora izobraževati in namenjati pozornost tudi področju vedenja porabnikov; kaj so tisti dejavniki, ki vplivajo na njihovo vedenje, kako porabnik sprejema odločitve, kaj počne z izdelkom, kaj se zgodi, ko izdelek preneha uporabljati, kaj pravzaprav predstavlja vrednost v očeh porabnik ipd. To je področje raziskovanja porabnikov. Z vedenjem porabnikov in blagovnimi znamkami se ukvarjamo tudi v empiričnem raziskovalnem delu magistrske naloge. Na trg vsakodnevno vstopajo blagovne znamke, ki zaradi prevladujočega tržnega deleža blagovnih znamk Pivovarne Laško in Pivovarne Union predstavljajo izjemno agresivne sledilce, izjemen problem pri sledilcih pa nastopi, če za svojo strategijo konkurenčnega nastopanja izberejo najslabši možni scenarij, to je konkuriranje na cenovni politiki, se pravi s ceno. Konkuriranje s ceno pomeni padanje vrednosti celotne kategorije, v našem primeru kategorije piva v Sloveniji. Trgovci so iznajdljivi, bitka med njimi je neizprosna, zato tudi sami namenjajo veliko pozornosti raziskovanju porabnikov. V povezavi s kategorijo piva v svojih komunikacijskih naporih poleg privlačne cene pogosto izpostavljajo poreklo piva, ki ga prodajo. Češka in Nemčija sta pionirski državi v pivovarski industriji in dober imidž, ki je ponesel to panogo po celem svetu, trgovci izkoriščajo tudi v svojih komunikacijah s poudarkom, da tudi sami prodajajo svoje izdelke z znamkami iz teh držav. Namen naloge je bil preveriti, kako porabniki razumejo to komunikacijo, ali ji zaupajo in ali dejansko opazijo razliko med pivom trgovskih blagovnih znamk in pivom priznanih proizvajalcev. Proučili smo tudi, kakšen je vpliv države porekla na percepcijo organoleptičnih lastnosti piva.
Ključne besede: Marketing, blagovna znamka, država porekla, vedenje porabnikov, nakupni proces, kakovost v nakupnem procesu, organoleptične lastnosti izdelka.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

4.
NAKUPNE ODLOČITVE SLOVENSKEGA POTROŠNIKA PRI NAKUPU V TRGOVSKI VERIGI SPAR
Tina Gosar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Obravnavamo področje nakupnih odločitev potrošnikov, ki nakupujejo v trgovski verigi Spar Slovenija d.o.o.. Predstavljamo potrošnika v njegovi vlogi in dejavnikih, ki vplivajo nanj. Opredeljujemo potrošnika, dejavnike, procese in odločitve, ki vplivajo na nakup, ter jih podrobneje razdelamo. Opredeljujemo tudi trenutne trende in trende v prihodnosti. Zanima nas potrošnik in njegova izhodišča za nakup. V ospredju se nam vedno pojavlja kupec, ki bodisi deluje kot potrošnik, porabnik, bodisi kot kupec in ne porabnik.
Ključne besede: Nakupne odločitve, nakupni proces, dejavniki vplivanja na nakup, cena, država porekla, promocije, izkušnje z izdelkom, zdravstvena varnost izdelka, priporočila prijateljev in znancev, kvaliteta, embalaža, storitve prodajnega osebja, blagovna znamka, oglaševanje, okus, označevanje izdelkov, izgled prodajnega mesta, kupec, potrošnik, Spar Slovenija d.o.o., spletna trgovina, trendi nakupovanja, marketing, prodaja, segmentacija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici