Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017. V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Ključne besede: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2219; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,52 MB)