| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predhodna odobritev čezmejnega zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije
Edita Beganović, 2019, diplomsko delo

Opis: Z razvojem notranjega trga EU je bilo neizogibno, da se bodo razvile tudi pravice na področju zdravstvenih storitev v drugih državah članicah. Zdravstvo je sicer v domeni vsake članice, a kadar gre za prehajanje med državami članicami, ima EU pristojnost urejati takšna razmerja. Raziskave kažejo, da večina Evropejcev ne pozna pravic glede zdravljenja v tujini in povračila stroškov za zdravljenje. Ljudje se odločajo za čezmejno zdravljenje, če živijo na obmejnem področju ali kadar gre za visoko specializirano oskrbo, bližino družinskih članov, ki prebivajo v drugi državi članici, dostop do drugačnega načina zdravljenja, kot ga imajo v državi članici zdravstvenega zavarovanja ter zaradi kakovostnejše storitve. Zavarovana oseba se mora pozanimati, ali je za zdravljenje, ki ga želi opraviti v drugi državi članici, potrebna predhodna odobritev. Ta se lahko uveljavlja na podlagi Uredbe 883/2004 ali Direktive 2011/24/EU. Kadar se uveljavlja čezmejno zdravljenje na podlagi Uredbe 883/2004, je predhodna odobritev vedno pogoj za takšno zdravljenje. Odobri se, ko gre za storitve iz košarice pravic, hkrati pa so izčrpane vse možnosti zdravljenja, zdravljenje doma ni na voljo ali v primeru predolgih čakalnih dob. Stroški v višini dejanske vrednosti se povrnejo le v primeru predhodne odobritve in sicer jih plača nosilec socialnega zavarovanja neposredno izvajalcu storitve, zdravstvene storitve pa se lahko uveljavljajo samo pri izvajalcih v javni mreži. V primeru Direktive 2011/24/EU se predhodna odobritev uporablja le za določene storitve iz košarice pravic (bolnišnično zdravljenje, zahtevne in drage storitve, storitve z večjim tveganjem, vprašanje varnosti in kakovosti). Stroški se povrnejo za vse primere predhodne odobritve, a le v vrednosti zdravstvene storitve v državi nosilki zavarovanja. Zavarovanec prosto izbira med zdravstvenimi storitvami javnih in zasebnih izvajalcev, katerim tudi sam plača, nosilec socialnega zavarovanja pa mu nato vrne znesek, do katerega je upravičen na podlagi izračunov.
Ključne besede: čezmejno zdravljenje, predhodna odobritev, stroški, zdravstveno zavarovanje, država članica, Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 304; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (849,24 KB)

2.
Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji
Špela Gorišek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji je obravnavano zakonito prebivanje tujcev v Sloveniji, kot članici Evropske unije, na podlagi izdanih dovoljenj za prebivanje. Zakon o tujcih vsebuje določene direktive, sklepe in uredbe Evropske unije, katere je morala Slovenija povzeti v svojo zakonodajo, ko je postala članica Evropske unije. Poudarek je na vsebinskem delu zakona,v ospredje pa so postavljeni predvsemdržavljani tretjih držav oz. državljani držav nekdanje Jugoslavije, katerih delež je v Sloveniji vseskozi in še vedno prevladujoč. Za boljši prikaz dejanskih razmer je, poleg prikazanih nekaterih primerov iz prakse, predstavljen tudi intervju s tujcem, bosanskim državljanom, ki je prispel v Slovenijo v želji po boljšem življenju in da omogoči svoji družini človeka vredno eksistenco, predvsem otrokom pogoje za boljšo izobrazbo. Na drugi strani pa je predstavnik slovenskega podjetja, ki se ukvarja s prevozom blaga v cestnem prometu, podal svojo izkušnjo v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Število izdanih dovoljenj za prebivanje po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (kot tudi po podatkih Upravne enote Velenje znotraj le tega) zadnja leta upada, predvsem zaradi gospodarske krize in posledično temu manjšega števila izdanih delovnih dovoljenj, kar je razvidno iz letnih poročil Zavoda RS za zaposlovanje.
Ključne besede: tujec, vizum, dovoljenje za prebivanje, delovno dovoljenje, schengenski informacijski sistem, država članica EU, tretja država
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 558; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
ČEZMEJNO ZAVAROVANJE DOLŽNIKOVIH DENARNIH SREDSTEV V EU
Eva Škrinjar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017. V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Ključne besede: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1491; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
IZGON DRŽAVLJANA EU IZ DRUGE DRŽAVE ČLANICE IZ RAZLOGOV JAVNE VARNOSTI V NOVEJŠI SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Melanija Lango, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava izgon državljana EU iz druge države članice EU iz »nujnih razlogov javne varnosti«. Ukrep izgona je eden izmed najostrejših varovalnih ukrepov in ima kot tak za posameznika in njegovo družino, če je sprejet, velike posledice. EU je za državljane EU, ki že dalj časa delajo in živijo v drugi državi članici EU, z evropskimi pravnimi akti in prakso Sodišča EU postavila določene omejitve, kdaj se lahko odločba o izgonu zoper njih sprejme. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu se dotakne vprašanja, kaj je izgon in kako je ta urejen v pravnih virih EU in sodni praksi Sodišča EU. Za izgon državljana EU iz države članice gostiteljice veljajo namreč drugačna pravila kot pri izgonu tujca (prebivalci tretjih držav, ki niso članice EU). Vsi državljani držav članic EU imajo skupno državljanstvo EU, poleg tega pa je znotraj EU uveljavljena svoboščina prostega gibanja oseb. To je razlog, da je za izgon državljana EU iz države gostiteljice potrebno izpolniti ostrejše pogoje kot pri izgonu tujca. V zvezi z izgonom naloga odgovarja tudi na vprašanje, kdaj je ta ukrep dovoljen kot oblika omejitve prostega gibanja oseb znotraj EU in na katere pogoje in okoliščine mora biti država članica pozorna, preden izda odločbo o izgonu. V drugem delu naloge je poudarek predvsem na praksi Sodišča EU in njenih dognanjih. Zanimivo je predvsem vpršanje, kdaj je možen izgon tujca, ki je v državi članici gostiteljici živel že deset let, zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. Diplomska naloga se na kratko dotakne tudi tega, kaj je o »nujnih razlogih javne varnosti« dorekla Direktiva 2004/38/ES, vendar pa je za razumevanje »nujnih razlogov javne varnosti« večjega pomena poznavanje in razumevanje sodne prakse Sodišča EU. Posebej se naloga posveti eni izmed pomembnejših zadev iz sodobne sodne prakse Sodišča EU, to je zadeva P. I. proti Oberbürgermeisterin der Stadt Remscheid (C-348/09). Skozi zadeve Sodišča EU poskuša naloga razložiti, kakšno mora biti osebno obnašanje posameznika in kakšno nevarnost mora njegovo ravnanje predstavljati za državo gostiteljico, da se lahko utemelji njegov izgon iz države članice gostiteljice zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. V zadnjem, tretjem, delu naloga kritično analizira novonastalo tendenco glede izdaje odločb o izgonu znotraj EU v zadnjih letih. Obdobje ekonomske krize je namreč imelo pomembno vlogo, in sicer s kakšno mero odprtosti države članice gostiteljice sprejemajo državljane drugih držav članic.
Ključne besede: izgon, nujni razlogi javne varnosti, država članica EU, država gostiteljica, Sodišče EU, Direktiva 2004/38, državljan EU
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1612; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (796,88 KB)

5.
DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Maja Hertiš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Ključne besede: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; dokapitalizacija; podjetje Elan; država članica; načelna prepoved državnih pomoči; izjeme državnih pomoči; nedovoljena pomoč; nezakonita pomoč.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2801; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (801,10 KB)

6.
Schengen - problematika v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Sabina Drofenik, 2009, diplomsko delo

Opis: V skladu s sklepom Sveta EU je Republika Slovenija 21. decembra 2007 ukinila mejne kontrole na notranjih schengenskih kopenskih in morskih mejah, 30. marca 2008 pa je sledila ukinitev mejnih kontrol na notranjih zračnih mejah. Za Slovenijo kot državo članico Evropske unije in državo v schengenskem območju to pomeni, da mora na svojih zunanjih mejah zagotoviti opravljanje ustreznih kontrol in učinkovit mejni nadzor. Temeljna ideja Schengena je namreč zagotoviti pravice do prostega prehajanja notranjih meja, kar na eni strani pomeni ukinitev mejne kontrole na notranjih mejah ter vrsto ukrepov na drugi strani, ki zagotavljajo, da ne pride do zmanjšanja varnosti v državah članicah. Ti ukrepi se imenujejo izravnalni ukrepi in se izvajajo na zunanjih mejah schengenskega območja članic, v notranjosti držav, skozi čezmejno policijsko sodelovanje, v okviru skupnega informacijskega sistema, imenovanega Schengenski informacijski sistem (SIS) ter s pomočjo ustrezne zakonodaje držav članic. Z vzpostavitvijo in uporabo Schengenskega informacijskega sistema je omogočena večja varnost ljudi in blaga ter boljši nadzor nad morebitnimi deviantnimi dejanji. Slovenija je v izvajanju Schengenskega pravnega reda do sedaj zelo uspešna, posebno kar se tiče varnostnih razmer. Ugotavlja se, da zaradi ukinitve mejnih kontrol ni prišlo do poslabšanja splošnih varnostnih razmer v Sloveniji, policija ugotavlja celo upadanje nedovoljenih prestopov na zunanji meji.
Ključne besede: Evropska unija, država članica, Schengenski pravni red, notranje meje, zunanje meje, policija
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 2106; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (598,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici