| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 214
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Temeljne pravice in izzivi digitalizacije : od pravne ureditve do prakse
2023

Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 354; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Število davčnih inšpekcijskih nadzorov in višina pobranih davščin
Julia Dovečar, 2023, diplomsko delo

Opis: Davki so neizogibno potrebni in pomembni za normalno delovanje družbe, to izhaja že iz zgodovine. Pri pobiranju davkov so vključene naloge državnih in drugih organov, ki so pristojni za pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb, določene z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo ter z zakonom, ki ugotavlja in izpolnjuje davčne obveznosti davčnih zavezancev, določene s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju. V Republiki Sloveniji za učinkovito pobiranje davkov skrbi Finančna uprava Republike Slovenije, organ v sestavi ministrstva za finance, ustanovljen 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave. Izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev preverjamo na različne načine znotraj davčnega nadzora, ki se vrši tako v korist kot tudi v breme le-teh. Davčni inšpekcijski nadzor je ena oblika davčnega nadzora, ki ga izvaja davčni inšpektor, ki pa za svoje delo odgovarja FURS-u. Davčni inšpektor preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev po Zakonu o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku. V diplomskem delu obravnavamo in raziskujemo gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov s strani FURS-a in višine pobranih davščin. Skušali bomo raziskati dejavnike, ki vplivajo na gibanja števila opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov s pomočjo podatkov letnih poročil FURS v časovnem obdobju 2015-2020.
Ključne besede: država, davek, davčni zavezanec, davčni nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Vloga družine pri izbiri prostočasovnih dejavnosti mladih : magistrsko delo
Lucija Gračner, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (981,10 KB)

5.
Socialna država in revščina
2022

Opis: V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, blaginja, socialna država, ustava, dostojanstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pregled sodnih odločb in postopkov v zadevi Novič : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Drgajner, 2022, diplomsko delo

Opis: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko delo
Urška Germauc, 2021, magistrsko delo

Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1213; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcev
Maja Camlek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike. V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev. V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu. V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Ključne besede: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

9.
FINANCIRANJE JAVNIH PODJETIJ NA PRIMERU JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA LOG D.O.O.
Ana Kotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo se seznanili z javnimi podjetji, podrobneje s financiranjem javnih podjetij. Tako ste lahko prebrali kakšna je razlika med javnimi in zasebnimi podjetji, zakaj so javna podjetja neuspešna v primerjavi z zasebnimi, kako so gospodarske javne službe opredeljene oz. kaj spada pod njih. Navedli smo instrumente financiranja teh podjetij ter kako je zakonsko urejeno to financiranje in delovanje javnih podjetij. V nadaljevanju smo poiskali sezname podjetij, v katerih in Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Ta podjetja smo razvrstili v različne skupine za lažje analiziranje po različnih kriterijih, da smo dobili kar se da dobro sliko o lastništvih naše države v teh podjetjih. Za najboljših dvajset podjetij iz tega seznama smo naredili analizo finančnega stanja v preteklem letu ter jih na kratko opisali. Za lažjo primerjavo njihovega poslovanja, smo v tabeli 36 zbrali najpomembnejše podatke o njihovem finančnem poslovanju in odstotku državnega deleža v njih. Za konec smo predstavili Javno komunalno podjetje LOG d.o.o. . Na primeru tega podjetja smo prikazali dejansko financiranje in poslovanje javnih podjetij. Za LOG do.o. smo naredili analize poslovanja v preteklih letih, načrte za prihodnost in strategijo javnega podjetja.
Ključne besede: Javno podjetje, financiranje javnih podjetij, gospodarske javne službe, instrumenti financiranja, država – lastnica, javno komunalno podjetje, zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
Objavljeno v DKUM: 05.01.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Odškodninska odgovornost za škodo, ki jo povzročijo živali z analizo sodne prakse : magistrsko delo
Eva Kaštrun, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo obravnavana odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače, nevarne in divje živali. Pravna podlaga za odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače živali izhaja iz 2. odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči domača žival odgovoren njen imetnik, razen, če dokaže, da je poskrbel za vso potrebno varstvo in nadzor. Za to škodo imetnik domače živali odgovarja krivdno oziroma subjektivno. Imetnik domače živali je pod določenimi pogoji lahko tudi prost svoje odgovornosti, a dokazati mora, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Smisel nadzorstva in varstva živali je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi žival kogarkoli lahko poškodovala. Sodišče mora v postopkih sojenja mnogokrat odgovoriti na odločilno vprašanje, kdo je bil v konkretnem primeru v času škodnega dogodka imetnik psa (živali) in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Iz odškodninskega vidika je zelo pomembna opredelitev pojmov »domače živali« in »nevarne živali«. O nevarnih živalih govori 1. odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovoren njen imetnik. Imetnik nevarne živali se lahko odgovornosti razbremeni le tako, da dokaže, da škode ni povzročila njegova žival, ali da škoda izvira iz nekega drugega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati ali se mu izogniti, oziroma, da škoda izvira iz dejanja tretje osebe ali oškodovanca, ki ga imetnik živali ni mogel pričakovati, se mu izognili ali preprečiti njegovih posledic. Gre torej za zelo strogo odgovornost, ki se ji je težko izogniti. Tretji del magistrske naloge je namenjen škodi, ki jo povzročijo divje živali. Odgovornost za to škodo je lahko krivdna ali objektivna. Z vidika odškodninske odgovornosti je treba ločiti divjad na splošno, divjad zavarovano s posebno uredbo in pojem zavarovane vrste živali, ki pa zajema tudi živali, ki se ne štejejo za divjad (plazilci, žuželke, itd.). Država objektivno odgovarja za škodo, ki jo povzroči divjad (srna, jelen, gams, zajec, divji prašič itn.) na področjih izven lovnih površin, če zanjo (krivdno) ne odgovarja upravljavec lovišč. Država pod določenimi pogoji objektivno odgovarja tudi za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živali, kot npr. medved, volk ali ris. Poseben pogoj odgovornosti je, da je oškodovanec na primeren način, kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil.
Ključne besede: domača žival, nevarna žival, divja žival, država, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, divjad, ugriz, zavarovane vrste živali, odškodninska odgovornost
Objavljeno v DKUM: 26.06.2020; Ogledov: 2105; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (998,75 KB)

Iskanje izvedeno v 4.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici