Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, brez katerega bi v državi vladalo nepredvidljivo in nestabilno stanje, ki bi rezultiralo v samovoljno delovanje državnih organov. To načelo vzpostavlja normalno delovanje državnega ustroja in s pomočjo svojih podnačel zagotavlja, da imamo vzpostavljeno vladavino prava v državi, hkrati pa z omejevanjem samovoljnega delovanja državne oblasti, varuje človekove pravice in svoboščine. Pravna država deluje kot stabilna struktura, dokler ne napočijo izredne situacije, kot smo jim bili priča tudi v obdobju epidemije Covida-19. To je bilo obdobje, ko je bila na določenih točkah pravna država pod velikim vprašajem, saj je predvsem v izvršilni veji oblasti prihajalo do nepravilnosti. Vse se je začelo marca 2020, ko je v Slovenijo prodrl Covid-19 in je odstopila tudi dotedanja vlada. Vsekakor je šlo za obdobje, na katerega državni ustroj ni bil pripravljen, vendar je težava tičala tudi v pomanjkanju kvalitetne zakonodaje, ki bi racionalno urejala to stanje. Nepravilnosti so se začele pojavljati že takoj, ko je vlada »vladala« z odloki, s katerimi je posegla predvsem v človekovo pravico svobodnega gibanja – k temu je predvsem botrovala tudi policijska ura. . Ustavno sodišče je najprej presojalo samo vsebino odlokov in kar nekaj časa potrebovalo, da je dejansko ugotovilo, da le-ti sploh nimajo formalne podlage, tako da njihova vsebina sploh ne bi smela biti predmet odločanja. Na Ustavno sodišče so predvsem prihajale zahteve za oceno ustavnosti v povezavi s pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave Republike Slovenije) in osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije), pri katerih je le-to ugotovilo, da je zagotovo prišlo do posega. Kar pomeni, da je v tistem času z »neustavnimi« odloki prišlo do poseganja v pravno državo, saj je zakonodajno funkcijo tako rekoč, v rokah držala izvršilna oblast, kar pa v našem sistemu ne velja za normalno situacijo. Veliko prahu je dvigovalo tudi nesprejeto izredno stanje, ki bi pravila igre močno spremenilo ampak je svojo funkcijo najverjetneje odigrala slaba definicija in pravna praznina, ki je prisotna pri tem institutu. V našem pravnem sistemu je namreč le-ta slabo zasnovan in lahko tudi v prihodnje povzroča preglavice v kolikor se ne uredi oz. zastavi funkcionalno. Razvidno je bilo tudi, da je cepljenje proti Covidu-19 dejansko mejilo že na obvezno cepljenje, saj je življenje tistih, ki cepiva niso prejeli oz. virusa niso preboleli, bilo ovirano.
Ključne besede: pravna država, svoboda gibanja, izredno stanje, odlok, cepljenje, policijska ura, Ustava, človekove pravice, neustavnost, osebna svoboda, Ustavno sodišče, izvršilna oblast
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 101
Celotno besedilo (692,96 KB)

Ključne besede: kazensko pravo, država, varnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 5
Celotno besedilo (371,48 KB)

Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 139
Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 801; Prenosov: 109
Celotno besedilo (981,10 KB)

Opis: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,35 MB)