| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020
Dušica Pahor, 2015, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: znanstvene informacije, javna sredstva, odprt dostop
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 23; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (65,68 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Uporaba GIS pri ugotavljanju dostopnosti do lokacij objektov duhovne pomoči : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Nada Krmek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo geografskih informacijskih sistemov za analizo dostopnosti do centrov duhovne pomoči v Mestni občini Ljubljana v primeru morebitnega vnovičnega zaprtja mesta ob nepredvidenih situacijah. Človek je bitje odnosov in dialoga, zato so ljudje postali v času epidemije bolj prestrašeni in naveličani. Težje si pomagajo sami, zato se po pomoč še intenzivneje zatekajo v različne oblike duhovnosti. Raziskali in podali smo opis obstoječe prometne infrastrukture, ki se nahaja na področju Mestne občine Ljubljana. V nalogi smo obravnavali različne verske objekte (Facilities) in uporabnike (Destinations), ki te objekte koristijo. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo analizirali možnosti dostopa do njih in podali načine, kako do teh objektov priti na uporabniku in okolju čimbolj prijazen način, ob upoštevanju navodil o omejitvah gibanja.
Ključne besede: dostop, duhovnost, Geografski informacijski sistem, prometna infrastruktura, mobilnost
Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

3.
Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadru
Barbara Jančarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze. Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra. Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
5.
Personalizacija kartic SAM v ceremoniji ključev HSM na primeru : diplomsko delo
Matic Bobnar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje varnostnih sistemov za pametne kartice v javnem potniškem prometu. Predstavljena sta delovanje in koristna uporaba strojnih varnostnih modulov ter modulov za varen dostop. Po predstavitvi naprav so opisani tudi varnostni standardi ter komunikacijski protokoli pametnih kartic. Rezultat diplomskega dela je namizna aplikacija, Personalizator, s pomočjo katere je ponazorjen proces ceremonije ključev strojnega varnostnega modula. Prav tako je z uporabo izdelanega grafičnega vmesnika prikazana personalizacija modulov za varen dostop. Diplomsko delo se lahko uporabi kot primer ceremonije ključev in personalizacije modulov za varen dostop.
Ključne besede: Strojni varnostni modul, Modul za varen dostop, Personalizacija, Personalizator, Ceremonija ključev
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Prenova oddaljenega dostopa do poslovalnic s tehnologijo dinamičnega večtočkovnega navideznega zasebnega omrežja : magistrsko delo
Nina Ožir, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja prenovo varnega omrežnega dostopa poslovalnic do centralne lokacije večjega podjetja z opremo podjetja Cisco. Obstoječe omrežje je bilo izvedeno z navideznim zasebnim omrežjem med dvema lokacijama (S2S VPN). Novi način varnega oddaljenega dostopa do vedno večjega števila poslovalnic smo izvedli z razširljivo tehnologijo, ki je enostavna za vzdrževanje. To je tehnologija dinamičnega večtočkovnega navideznega zasebnega omrežja, ki je v zaključnem delu tudi podrobno predstavljena. Rezultat je enovito in varno omrežje, ki zagotavlja neprekinjeno in kakovostno delovanje.
Ključne besede: omrežna varnost, oddaljeni dostop, navidezno zasebno omrežje, DMVPN
Objavljeno v DKUM: 18.05.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

7.
Zahtevek in protokol za posredovanje podatkov državnega programa in registra zora
Tina Firanović, 2021, magistrsko delo

Opis: Tehnološki napredek in razvoj v zdravstvu se odražata na različne načine, tudi na področju zbirk, ki vsebujejo osebne podatke. Podatki posameznikov niso dostopni samo za potrebe zdravljenja, temveč tudi preventive. V Sloveniji so pomemben del preventive na področju rakavih bolezni presejalni programi za raka, poznani kot ZORA, DORA in SVIT. Za nemoteno delo Državnega programa ZORA (Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu) je ključnega pomena Register ZORA, v katerem so osebni podatki žensk, vključenih v program. Zaposleni pri Državnem programu ZORA se pri svojem delu srečujejo s prošnjami za podatke, katerih posredovanje je zakonsko opredeljeno. Da bi omogočili čim večjo, varno uporabo podatkov Registra ZORA za upravičen namen ter, da bi ob tem čim manj dodatno obremenili zaposlene na programu ZORA, je bil namen magistrske naloge pripraviti protokol za posredovanje podatkov in zahtevek, ki bo omogočal hitrejše in učinkovitejše posredovanje podatkov, hkrati pa bo zagotavljal varstvo osebnih podatkov žensk, vključenih v program. Pregledu literature s področja varstva osebnih podatkov, relevantne zakonodaje, sorodnih protokolov v tujini ter s področja ocenjevanja tveganja pri posredovanju podatkov je sledila izvedba polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v programih ZORA, DORA in SVIT ter z zaposlenimi pri Registru raka Republike Slovenije. Sintezi pridobljenih informacij je sledila testna izdelava zahtevka in protokola ter njuna fazna evalvacija s pravnega vidika, z vidika tistih, ki podatke posredujejo, ter z vidika tistih, ki za podatke prosijo. Trajalo bo nekaj časa, da bodo uporabniki popolnoma sprejeli zahtevek. Pri tem bodo v pomoč zaposleni pri Registru ZORA, ki bodo nudili podporo in pomoč pri njegovem izpolnjevanju.
Ključne besede: Državni program ZORA, Register ZORA, zahtevek za dostop do podatkov, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 800; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Viri obveščanja pri napovedi kibernetskega napada : magistrsko delo
Dalibor Vukovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Z digitalizacijo družbenega življenja naraščata obseg in dovršenost kibernetskih napadov. V razvoju varnostnih strategij sodelujejo številni deležniki, ki izdelujejo varnostno tehnično opremo in spodbujajo varnostne prakse med upravljalci podatkov. Manjši obseg prizadevanj se pojavlja na področju ozaveščanja končnih uporabnikov oz. zadevnih posameznikov, katerih podatki so v kibernetskih napadih kompromitirani. Med slovenskimi spletnimi uporabniki smo izvedli anketno raziskavo, s katero predstavljamo informiranost in obveščenost glede virov obveščanja o kibernetskih napadih.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetski napadi, nepooblaščeni dostop, zloraba podatkov, viri obveščanja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 687; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Platforma za vodenje podjetja in varen dostop do poslovnih prostorov : diplomsko delo
Bine Gorečan, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljene zahteve sistema za vodenje podjetja in varen dostop do poslovnih prostorov ter realizacija takšnega sistema, ki je prilagojen specifičnemu podjetju. V zaključnem delu je opisana realizacija za podjetje H-BIT d.o.o., ki upravlja platformo NiceHash za trženje in rudarjenje kriptovalut. Realizacija poteka v treh delih. Prvi del zajema implementacijo strežnika. Drugi zajema izvedbo varnega dostopa do poslovnih prostorov in vključuje implementacijo aplikacij za operacijska sistema Android in iOS, implementacijo krmilnika za krmiljenje elektronike, ki lahko odpre vrata v poslovne prostore, in izvedbo registratorjev. Tretji del zajema implementacijo spletišča, ki omogoča interakcijo s podatki, shranjenimi na strežniku.
Ključne besede: administracija podjetja, varen dostop do poslovnih prostorov
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 695; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

10.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

Iskanje izvedeno v 14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici