| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Profesionalno delovanje medicinske sestre in ohranjanje dostojanstva pacientov v zdravstveni negi
Mateja Šauperl, 2009, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnos med pacientom in medicinsko sestro se največkrat oblikuje med izvajanjem zdravstvene nege. Spoštovanje dostojanstva pacienta je osnovna potreba in hkrati tudi pravica, ki jo medicinska sestra zagotavlja pacientu v času njegove hospitalizacije. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos medicinske sestre do pacientov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, preveriti na kakšen način medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege ohranjajo dostojanstvo pacienta ter ugotoviti, kako pacienti razumejo pojem dostojanstvo. Z diplomsko nalogo želimo prispevati k izboljšanju odnosa med medicinsko sestro in pacientom ter k izboljšanju ohranjanja dostojanstva in spoštovanja pacienta. Metodologija raziskave. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z delno odprtimi anketnimi vprašalniki. V raziskavi je sodelovalo 39 pacientov in 32 medicinskih sester. Rezultati raziskave. Glede na rezultate raziskave, ki smo jo opravili, je razvidno, da medicinske sestre ne spoštujejo dostojanstva pacientov ter ga tudi ne izkazujejo v zdravstveni negi. Medicinske sestre so pri svojih odgovorih navedle, da se pri svojem delu trudijo po svojih močeh, vendar pa tudi navajajo, da so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor preobremenjene z delom zaradi pomanjkanja medicinskih sester. Menijo tudi, da imajo manj časa za posameznega pacienta ter kakovostno zdravstveno nego. Mnogo intenzivnejše delo, ki ga povzroča dejstvo, da prihajajo pacienti v Univerzitetni klinični center le za najkrajši možni čas zaradi zahtevnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov, medicinskim sestram ne daje časa in možnosti, da bi svoje delo opravljale v skladu z vsemi strokovnimi in etičnimi normami, saj niso več spoštovani strokovni standardi in normativi. Pacienti v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so zadovoljni z izvajanjem zdravstvene nege. Ugotovili smo, da prijazne in strokovne medicinske sestre v veliki meri pripomorejo k boljšemu počutju pacienta. Čas oz. prisotnost medicinske sestre pri pacientu je pomemben dejavnik pri oblikovanju medsebojnega odnosa med pacientom in medicinsko sestro, saj bi medicinske sestre lahko kakovostneje izvajale zdravstveno nego, če bi imele na razpolago več časa.
Ključne besede: dostojanstvo, komunikacija, etika, medsebojni odnosi, čas
Objavljeno: 17.03.2009; Ogledov: 5739; Prenosov: 1872
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Spoštovanje pacientovega dostojanstva v zdravstveni obravnavi
Marija Predik, 2010, magistrsko delo

Opis: Pacienti se ob sprejemu velikokrat soočajo s strahom zaradi bolezni, z negotovostjo, občutki prizadetosti in so zato še posebej občutljivi. Da ohranimo njihovo dostojanstvo, je pri delu medicinskih sester pomembno zavedanje o nujnosti profesionalnega vedenja v odnosu do pacienta. V magistrskem delu smo opisali ohranjanje pacientovega dostojanstva v času sprejema in zdravstvene obravnave iz vidika pričakovanj pacienta in vidika zdravstvenih delavcev. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z nestrukturiranimi intervjuji na Kliniki za kirurgijo. Raziskovalni vzorec je zajemal paciente in diplomirane medicinske sestre. Z metodo analize besedila smo na podlagi intervjujev formulirali kode, podkategorije in glavno kategorijo. Vsako kategorijo smo podprli z avtentičnimi citati. V kvantitativni metodologiji smo za tehniko zbiranja podatkov uporabili delno strukturiran vprašalnik za 100 pacientov, ki so bili v času raziskave obravnavani na Kliniki za kirurgijo, 59 zdravstvenih tehnikov, 22 diplomiranih medicinskih sester, 13 zdravnikov in 6 bolničarjev zaposlenih na Kliniki z kirurgijo. Rezultati. Zdravstveni tim v veliki meri pozna načelo dostojanstva in si prizadeva, da ga vključi v vsakdanje delo s pacienti, medtem ko velik delež pacientov ne ve, da se je kršilo njihovo dostojanstvo v zdravstveni obravnavi. Posameznik razume, interpretira in sprejema dostojanstvo na različne načine. Zdravstveni tim je dolžan paciente seznaniti z njihovimi pravicami, predvsem pa je le-te potrebno dosledno upoštevati in spoštovati pri delu. Sklep. Pacienti kakovost zdravstvene nege neločljivo povezujejo s kakovostjo človeškega stika in odnosa vseh, ki pri obravnavi sodelujejo. Pomemben sestavni del kakovosti zdravstvene nege je upoštevanje temeljnih človekovih pravic, predvsem varovanje osebne integritete in dostojanstva pacienta. Človekovega dostojanstva samo na načelni ravni, brez praktičnega pomena, ni možno učinkovito spoštovati v praksi.
Ključne besede: dostojanstvo, medsebojni odnosi, komunikacija, zdravstvena obravnava, pacienti.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4966; Prenosov: 1214 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (705,15 KB)

3.
Ohranjanje dostojanstva pri mladostniku med hospitalizacijo
Zalika Hauko, 2010, diplomsko delo

Opis: Mladostništvo v življenju predstavlja most iz otroštva v odraslost, ko se posamezniku dogajajo psihične in fizične spremembe, je čas, ko telo dosega zrelost. V obdobju odraščanja postanejo pomembni vrstniki, s katerimi mladostnik prebije veliko časa. Starševstvo je postavljeno pred konflikti, ki so nekaj vsakdanjega. S hospitalizacijo se mladostniku spremeni ritem življenja, saj je začasno ločen od družine, prijateljev in izostane iz šole. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti počutje mladostnikov med hospitalizacijo, doživljanje medosebnih odnosov ter ali je dostojanstvo mladostnika ohranjeno ali okrnjeno. Cilj je bil predstavitev odnosa med mladostnikom in zdravstvenim osebjem, spoštovanje mladostnikove zasebnosti in ugotovitev stopnje komunikacije med mladostnikom, negovalnim timom in starši. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili strukturiran vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 27 mladostnikov. Raziskava je potekala na Kliniki za pediatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati. Ugotovljeno je bilo, da se mladostniki med hospitalizacijo počutijo prijetno in zadovoljno. S strani negovalnega tima so obravnavani strokovno in individualno, vzpostavljena je profesionalna komunikacija med mladostnikom, starši in zaposlenimi, imajo pa tudi možnost soodločanja pri zdravljenju. Sklep. Obdobje mladostništva je življenjsko obdobje, ko posameznik ni več otrok, ni pa še sposoben sprejemati samostojnih življenjskih odločitev v svetu odraslih. Je krhka, celovita osebnost, ki jo je potrebno obravnavati individualno in spoštljivo ter mu pomagati na poti k odraslosti.
Ključne besede: Ključne besede: mladostnik, dostojanstvo, komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 1514; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
EVTANAZIJA MED RELIGIJO IN PRAVOM
Selim Bajrektarević, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: Evtanazija? Dostojanstvena smrt ali odvzem življenja, pomoč v življenjski stiski ali kaznivo dejanje. Večna dilema, ki jo najdemo na vseh stopnjah družbenega življenja. V medicini, kjer zdravniki bijejo bitko sami s sabo, ali naj umirajočemu skrajšajo bolečine ali podaljšajo neizogibno. V pravu, kjer zakonodaja na vse načine poskuša s pravili evtanazijo zadržati pod kontrolo, jo legalizirati, vendar vedno naletijo na težave zlorabe teh pravil, zaradi katerih je dilema še večja. Tu je tudi področje ekonomije, nekateri zagovarjajo evtanazijo zaradi ekonomskih faktorjev, ker naj bi skrb in zdravljenje umirajočih državo in posameznike drago stala, obenem pa po nepotrebnem zasedajo mesta v bolnišnicah, ki bi jih lahko koristili drugi. Bistvo je, da je evtanazija danes vsepovsod, sam pomen te besede pa je s časoma postal negativen, kar je tudi glavni dejavnik vseh dilem, razprav, nesoglasij in sporov, vodenih predvsem s strani pripadnikov religije. Pa je bilo vedno tako? Če se vrnemo v obdobje, ko je evtanazija prvič omenjena, bomo spoznali čisto nasprotje pojmu, kot ga poznamo danes. Pojem evtanazija izhaja iz grščine in pomeni dobra smrt, torej smrt kot način, na kateri je vsak želel zapustiti ta svet. Celo vsemogočni voditelji v stari antiki so si želeli evtanazijo za svoj konec, saj je pomenila umreti častno in dostojanstveno. Vprašajmo se, kje smo naredili napako, kje se je zalomilo, da danes častna in dostojanstvena smrt za večino pomeni vdiranje v zasebnost, odvzem pravice do življenja, nekateri gredo tako daleč, da s tem pojmom označujejo najhujše kaznivo dejanje – umor. Je bila preteklost bolj človeška od sedanjosti? Smo imeli ljudje več spoštovanja, boljše medsebojne odnose, več tolerance? Vse to so vprašanja, ki ostajajo neodgovorjena. Zgodovina evtanazije se je spreminjala, na eni strani smo imeli nacizem, katerega pripadniki so mislili, da so nekaj več, superiorna vrsta, ki v svoji bližini ne sme imeti slabe in šibke, ker jih samo zavirajo v njihovem razvoju. Tako so v evtanaziji videli možnost, da se takšnih »odvečnih« oseb znebijo in sčasoma so neozdravljivo bolne zamenjali s slabimi in šibkimi, te pa v najhujših časih nacizma z otroki in pripadniki druge vrste. Na drugi strani pa je v veliki meri odmevala religija, ker pa je vse bolj dobivala na moči, je bil tudi njen vpliv na oblast in družbo čedalje večji. Glavni moto religije je bil: »Človek je stvaritev Boga in samo on ima pravico upravljati z njegovim življenjem«. S tem se je tudi začel konflikt religije in prava. Pravo na eni strani (kot glas družbe in pravic posameznika, da sami odločajo o svojem življenju, o smrti in na kakšen način bodo umrli) in religija na drugi strani (kot večni argument proti evtanaziji). Ljudje z vse več težavami, bolezni in stiskami so v evtanaziji videli rešitev težav zase in za svoje bližnje, katerim so bili samo v breme. Začela so se pojavljati evtanazijska združenja in vse večji pritiski na zakonodajo, da se evtanazija legalizira. Največ uspeha so imeli na Nizozemskem, v zvezni državi Oregon v ZDA in v Severnem teritoriju Avstralije, kjer so evtanazijo uzakonili in jo izvrševali pod strogimi pravili in pogoji. Sledile so jim tudi druge države, tako da je evtanazija postala nekaj vsakdanjega. Večina držav pa ima evtanazijo še vedno prepovedano in njeno izvršitev preganja kot kaznivo dejanje. Ena izmed takih držav je tudi Slovenija, ki pozna samo dve dovoljeni obliki evtanazije: prekinitev zdravljenja in terapijo z dvojnim učinkom. Pod vplivom nasprotnikov evtanazije in religije, krščanstva in islama kot dveh največjih religij, se je izoblikovala tudi alternativa evtanaziji, kot neka vmesna rešitev, ki pomaga bolniku lajšati bolečine, obenem pa se ne vtika v njegovo dostojanstvo in naravni potek smrti. Evtanazija je bila in bo tudi v prihodnje vedno tema razprav in sporov, ker je skup pravic, ki si že same po sebi nasprotujejo. Oseba si želi smrti, da s tem obvaruje sebe in bližnje trpljenja, njegovi bližnji pa ga o
Ključne besede: evtanazija, dobra smrt, častna smrt, dostojanstvo, umor, odvzem življenja, bolezen, staranje, umiranje
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 3646; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (869,45 KB)

5.
Spoštovanje dostojanstva v zdravstveni negi
Simona Šurbek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost ohranjanja in spoštovanja dostojanstva v zdravstveni negi in z raziskavo ugotavljali, kako se zagotavlja in ohranja dostojanstvo v domu starejših. Opisali smo vrednote v zdravstveni negi v povezavi s kodeksom etike in pomenom etike skrbi ter predstavili pomen naših ravnanj pri spoštovanju dostojanstva v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli oktobra 2012 v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. V raziskavi je sodelovalo 50 stanovalcev in 50 članov negovalnega tima. Kot instrument raziskave smo uporabili anketna vprašalnika sestavljena iz 15 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Ugotoviti smo želeli, na kakšen način negovalni tim ohranja in spoštuje dostojanstvo stanovalcev v domu starejših, ali negovalni tim po mnenju stanovalcev spoštuje in ohranja njihovo dostojanstvo in ali obstaja razlika med mnenji obeh anketiranih skupin. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani stanovalci prepoznavajo kvalitete negovalnega tima, ki po njihovem mnenju spoštuje in ohranja njihovo dostojanstvo. Člani negovalnega tima poznajo ravnanja, ki ohranjajo spoštovanje dostojanstva stanovalcev in lastnosti, ki jih morajo imeti za delo v zdravstveni negi. Večina jih meni, da vzbujajo zaupanje pri stanovalcih, da izvajajo zdravstveno nego večinoma ali vedno na način, da dostojanstva ne okrnijo. Mnenja prvih in drugih se bistveno ne razlikujejo. Pričakovanja stanovalcev so v večini izpolnjena, člani negovalnega tima pa se zavedajo pomembnosti in odgovornosti pomena spoštovanja dostojanstva stanovalcev in to s svojim delom tudi potrjujejo.
Ključne besede: spoštovanje, dostojanstvo, starostnik, etika, zdravstvena nega, medsebojni odnosi
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1462; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
DOSTOJANSTVO BOLNIKA OB KONCU ŽIVLJENJA: PRAVNI VIDIKI IN ETIČNE DILEME
Klavdija Ham Kacin, 2012, magistrsko delo

Opis: Medicinske sestre imajo pomembno nalogo za ohranjanje dostojanstva pri pacientih v zadnjih dneh življenja in za njihovo dostojanstveno smrt. Za ohranjanje dostojanstva neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta naj bi zdravstvena nega zajemala širok spekter aktivnosti, ki vplivajo na odpravo ali zmanjšanje dejavnikov, ki lahko zmanjšajo pacientov občutek dostojanstva. Za uspešno ohranjanje dostojanstva je pomembno dobro poznavanje pravnih vidikov, pravic pacientov v zadnjem obdobju življenja in etičnih načel za oskrbo neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta. Medicinske sestre se pri zdravstveni negi neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta pogosto srečajo z različnimi etičnimi dilemami, saj se v tem obdobju srečamo s pomembnimi vprašanji, kot so kvaliteta življenja, pravica do smrti ipd. Namen magistrskega dela je predstaviti spoštovanje bolnikovega dostojanstva in etične dileme medicinskih sester ob koncu življenja pacienta ter pravice pacientov v zadnjem obdobju življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 121 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala pa je na štirih klinikah in desetih kliničnih oddelkih Kirurške in Interne klinike v Univerzitetnem kliničnem centru. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre delno ali slabo poznajo pravice neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je pri zdravstveni negi neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta dobro upoštevan. Pravice, ki so opredeljene z ZPacP, so delno upoštevane. Medicinske sestre se pri svojem delu srečujejo z različnimi etičnimi dilemami. Najvišje ocenjena je etična dilema, da navodilo »ne oživljati« sprejme in odredi izključno zdravnik. Zaposleni v zdravstveni negi ohranjajo dostojanstvo pacienta v zadnjih dneh življenja na več načinov, najpogosteje pa s tem, da skrbijo za lajšanje bolečin in drugih fizioloških težav. Statistično značilne razlike v poznavanju pravic neozdravljivo bolnega in umirajočega bolnika glede na doseženo stopnjo izobrazbe medicinskih sester nismo ugotovili. Statistično pomembne razlike glede na delovno dobo so prisotne v primeru etičnih dilem številka 7, 9, 10, 15, 16, 19 in 20. Sklep: Pravice pacientov v zadnjem obdobju življenja so lahko spoštovane in upoštevane le, če jih zdravstveni delavci in pacienti dobro poznajo. Te pravice medicinske sestre slabo poznajo, zato bi bila nujna dodatna izobraževanja s področja zakonodaje in etike. Raziskava kaže, da pacienti niso dovolj informirani. Nujno bi bilo uvesti ukrepe za boljše informiranje pacienta in svojcev. Kar pogosto se dogaja, da se medicinske sestre soočajo z etičnimi dilemami, zato bi bilo potrebno uvesti strokovno pomoč pri etičnih in pravnih dilemah. Kvalitetnejšo zdravstveno nego in več dostojanstva bi lahko zagotavljali pacientom v zadnjih dneh življenja, če bi se izboljšali pogoji dela v zdravstveni negi in bolnišnicah.
Ključne besede: dostojanstvo pacienta, etika v zdravstveni negi, etične dileme, zdravstvena nega umirajočega pacienta, pravice pacientov.
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 3641; Prenosov: 1051
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

7.
POMEN DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA ZA PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE PRI ZAPOSLOVANJU
Breda Bunič, 2012, diplomsko delo

Opis: Informacije javnega značaja predstavljajo ključno orodje nadzora javnosti nad delovanjem države in njenih institucij. S prostim dostop do njih se uresničuje načelo demokratične države. Dostop do informacij javnega značaja danes zagotavljajo in urejajo mednarodni pravni akti, ustave in posledično tudi notranje pravo držav. Z njim je posamezniku omogočeno uživanje temeljne človekove pravice – pravice vedeti. Prost dostop do informacij, ki jih poseduje javna uprava, zagotavlja javnost in odprtost delovanja njenih organov ter omogoča uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Dostop je mogoče tudi omejiti, in sicer z absolutnimi ali relativnimi razlogi za izjeme pri dostopu, ki na eni strani ščitijo interes posameznika oziroma države, na drugi pa omogočajo razkritje zahtevane informacije, kadar javni interes za razkritje prevlada nad interesom za zaščito varovane informacije. Demokratična ureditev temelji na enakosti vseh, zato je razlikovanje na osnovi katerekoli osebne okoliščine, torej diskriminacija, zanikanje demokratične družbe. V povezavi z diskriminacijo v zaposlovanju govorimo o pravici do dela, o pravici do enake obravnave in o zagotavljanju enakih možnosti. Pravica do dela je osnovna človekova pravica, ki jo omogočamo tudi s protidiskriminacijsko zakonodajo in z iz nje izhajajočimi ukrepi. Izredno pomembno je preprečevanje in pravočasno zaznavanje diskriminacije, ki se pojavlja na vseh družbenih ravneh in v različnih oblikah, zato govorimo o neposredni in posredni, strukturni, sistemski ali institucionalni in večplastni diskriminaciji. Pri zaposlovanju, kljub sprejetim zakonskim normam, obstaja diskriminacija tako pred kot tudi v času zaposlitve ter pogosto še po prenehanju delovnega razmerja. Pomemben institut preprečevanja diskriminacije pri zaposlovanju, predvsem v javnem sektorju, predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja. Dostopnost informacij o izbirnih postopkih kandidatov pri zaposlitvi, podatkih o plačah in dodatkih, postopkih ter izpolnjevanju pogojev za napredovanje in napotitev na šolanje pomaga posamezniku, da si v primerih, ko do diskriminacije pride, svojo pravico lahko izbori sam. Dostop do informacij javnega značaja mu namreč omogoči in bistveno olajša zbiranje dokumentacije v neformalnih, upravnih in sodnih postopkih. Prost dostop pa žal ne seže na področje zasebnega sektorja, za katerega velja načelo podjetniške svobode, ki delavcu vseh navedenih možnosti, povezanih z dostopom do informacij javnega značaja, ne zagotavlja.
Ključne besede: Informacije javnega značaja, temeljne človekove pravice, raznolikost, diskriminacija, zaposlovanje, človekovo osebno dostojanstvo, neposreden nadzor javnosti.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1252; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Posebni varovalni ukrepi v psihiatriji - etično-pravni problem
Doris Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so v teoretičnem delu predstavljeni etika, etična načela, etične dileme, ki se pojavljajo pri delu na področju psihiatrične zdravstvene nege, opredeljeni so posebni varovalni ukrepi (PVU) ter zakonodaja, ki ureja uporabo PVU na področju psihiatrične zdravstvene nege. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako pogosto se pri zdravstveni negi na psihiatričnem področju pojavljajo etične dileme. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, ali izvedba PVU predstavlja težavo oz. skrb pri zdravstvenemu osebju. Ali medicinske sestre menijo, da gre pri uporabi PVU za nespoštovanje človekovega življenja, kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu in osnovnih človekovih pravic, ter če so zdravstveni delavci, ki izvajajo in sodelujejo pri izvajanju PVU, seznanjeni s smernicami za izvedbo posebnih varovalnih ukrepov. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Pri tem smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz osemnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 25 članov tima zdravstvene nege na varovani enoti v Domu Lukavci. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina vprašanih (91,8 %) mnenja, da so težke odločitve, ki jih sprejemajo na svojem delovnem mestu predvsem odločanje med načeli: pravičnosti, zasebnosti in zaupanja pacientov in dejanskimi možnostmi. Zaposleni na varovani enoti Doma Lukavci so v večji meri (56 %) mnenja, da jim izvedba PVU redko predstavlja težavo oz. skrb, (72 %) vprašanih meni, da pri uporabi PVU gre tudi za kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu. Sklep. Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem, vsem pa je skupno človeško dostojanstvo, do katerega imamo vsi enako pravico. V odnosu do bolnih, trpečih in ranljivih je spoštovanje človeškega dostojanstva še posebej pomembno. Medicinske sestre se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s situacijami, ki so povezane z zdravstvenim stanjem pacienta. Za profesionalno opravljanje svojega poklica morajo razviti visoko stopnjo etičnega zavedanja. Pri presojanju etičnih odločitev jim je v pomoč profesionalni kodeks etike, ki mora biti vodilo pri presoji njihovega delovanja.
Ključne besede: etika, etične dileme, dostojanstvo, avtonomija, posebni varovalni ukrepi
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 1939; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (1020,15 KB)

9.
10.
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO PO SLOVENSKI USTAVI
Nejc Hudarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na človekovo dostojanstvo v slovenski ustavi. Bistvo obravnavane teme je v tem, da človekovo dostojanstvo v ustavi pravzaprav ni eksplicitno pojasnjeno, pač pa se odraža v določbah o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Na podlagi tega so predstavljeni posamezni členi človekovih pravic in svoboščin, ki se bistveno navezujejo na človekovo dostojanstvo. V okviru analize odločb Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je med 199. odločbami, ki se vsaj z eno besedo navezujejo na človekovo dostojanstvo, takšnih, ki se v svojem bistvu temu področju nekoliko bolj posvečajo, 24. Med temi se v primeru 5-ih odločb termin pojavi večkrat, zaradi česar so bile podrobneje preučene. Ugotovljeno je bilo, da se v večjem delu ukvarjajo s človekovim dostojanstvom, ki se nanaša na različna področja. V primeru vseh zajetih odločb je bilo ugotovljeno, da se jih večina nanaša na področje spornih določb v zakonu, temu sledijo pritožbe na sklepe Vrhovnih, Višjih ali Okrožnih sodišč, preostale pa na referendume. Ena izmed odločb se nanaša na ugotovljeno kršitev človekove pravice.
Ključne besede: ustava, človekovo dostojanstvo, človekove pravice, temeljne svoboščine, Ustavno sodišče, odločbe
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1200; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (554,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici