| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČELO SORAZMERNOSTI PRAVIC PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Magdalena Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je iz različnih vidikov predstavljen krajši delovni čas. Najprej sem predstavila pravne podlage, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom in sicer najpomembnejše vire, sprejete s strani MOD in ES, na podlagi katerih krajši delovni čas ureja tudi naša zakonodaja. Nadalje pa me je zanimal predvsem Zakon o delovnih razmerjih in 64., 65., in 66. člen tega zakona. Na začetku so opredeljeni še osnovni pojmi, značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in posebnosti pri sklepanju takšnih pogodb. V osrednjem delu pa se osredotočim predvsem na načelo sorazmernosti pravic (pro rata temporis). V zvezi z načelom sorazmernosti nadalje predstavljam pravice delavca, ki mu gredo iz delovnega razmerja in prikažem katere so deljive in katere nedeljive. Zaradi celostnega pregleda krajšega delovnega časa pa obravnavam še krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu in izpostavim, da načelo sorazmernosti v teh primerih ne velja. Na koncu so na kratko razložene še možnosti in posebnosti, če se delavec zaposluje pri več delodajalcih ali če sklene pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom itd. Diplomsko delo pa zaključim z orisom aktualnih dogajanj povezanih s krajšim delovnim časom in primerjalnopravnim pregledom.
Ključne besede: Delo s krajšim delovnim časom, konvencija MOD št. 175, direktive ES, načelo sorazmernosti, deljive in nedeljive pravice, part-time zaposlitve pri več delodajalcih, dopolnilno delo, krajši delovni čas v posebnih primerih, krajši delovni čas v Evropski Uniji.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 3586; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (655,16 KB)

2.
DELOVNO-PRAVNI POLOŽAJ VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA
Janja Deutschmann, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVIS) so visokošolski učitelji, docent, izredni profesor, redni profesor ter lektor. V visokošolskih strokovnih programih so visokošolski učitelji tudi predavatelji in višji predavatelji. Delo visokošolskega učitelja zajema raziskovalno delo na svojem področju. Svoje prispevke k razvoju znanosti visokošolski učitelji objavljajo v mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih revijah, knjigah in elektronskih medijih. Delo visokošolskega učitelja sega tudi na opravljanje pedagoškega dela (posredna in neposredna pedagoška dejavnost). V sled navedenega lahko visokošolskega učitelja opredelimo tudi kot nekoga, ki skozi različne oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarji, vaje,…) prenaša svoje znanje na študente visokošolskih zavodov. Delovnopravni položaj visokošolskega učitelja je v Republiki Sloveniji urejen z različnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Pri opredelitvi delovnopravnega položaja visokošolskega učitelja je bistvenega pomena predstavitev pogojev, ki so potrebni za zasedbo delovnega mesta. Temeljni pogoj za zasedbo delovnega mesta visokošolskega učitelja v Republiki Sloveniji je izvolitev v naziv, t.i. habilitacijski postopek, skozi katerega se odraža tudi ustavna pravica univerze t.j. avtonomija univerze. V primeru neizpolnjevanja navedenega pogoja ni mogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi z visokošolskim učiteljem oz. sodelavcem oz. nastane razlog na strani delodajalca za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Ključne besede: javni uslužbenec, javni sektor, visokošolski učitelj, izvolitev v naziv, avtonomija univerze, posredna in neposredna pedagoška obveznost, zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, sobotno leto, dopolnilno delo
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 532; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
NORMATIVNA UREDITEV DELA UPOKOJENCEV
Lidija Mirtič Štangelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je prišlo do sprememb pri kumulaciji pokojnin in dohodkov iz opravljanja dela oziroma dejavnosti. Temeljno pravilo, ki velja od 01.01.2016 dalje na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B) je, da lahko upokojenec prejema največ 75% pokojnine, če se hkrati vključi v obvezno zavarovanje za 2 uri na dan ali 10 ur tedensko. Pred novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), so imeli možnost vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko in hkratno prejemanje pokojnine največ v polovičnem znesku. Obstajajo in so prikazane nekatere druge pravne podlage za opravljanje dela, ki ne vplivajo na znižanje pokojnine. Tema je v diplomskem delu obravnavana skozi prikaz različnih oblik dela upokojencev, ki smo jih med sabo primerjali in ugotavljali prednosti in slabosti, primerjalnih ureditev držav članic EU, zgodovinskega razvoja, kombinacije opravljanja dela ali dejavnosti in prejemanja pokojnine ter dodatnih stimulacij zaradi odložene upokojitve.
Ključne besede: - dohodek iz dela, - pokojnina, - drugo pravno razmerje, - osebno dopolnilno delo, - začasno ali občasno delo upokojencev.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 2453; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (314,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici