| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko delo
Neža Slovša, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Ključne besede: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 91; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka in ocena investicije - študija primera za lastno kmetijo : magistrsko delo
Mateja Korošec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih ekonomičnost prireje mleka pada, zato se je analizirala ideja uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V magistrskem delu je bil razvit simulacijski model za oceno ekonomike prireje mleka in predelave mleka ter analiza finančne upravičenosti investicije v sirarno. S kalkulacijami skupnih stroškov se je ugotovilo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena (Ke = 1,02). Prav tako je ekonomsko upravičena predelava v sveži sir (Ke = 1,01), sveži sir z dodatki (Ke = 1,06), navadni jogurt (Ke = 1,53), sadni jogurt (Ke = 1,33), skuto (Ke = 1,29) in sladko smetano (Ke = 2,12). Na podlagi letnega denarnega toka (LDT = 9.440,32 €), fiksne obrestne mere (i = 6,30 %) ter 10-letne dobe odplačevanja je bilo ocenjeno, da se investicija (I) v višini 22.531,59 € povrne v tretjem letu, ko je neto sedanja vrednost prvič pozitivna (NSV = 2.563,08 €). V primeru najema kredita bi bila ob dobi povratka investicije interna stopnja donosnosti (ISD) 12,37 %.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost, predelava mleka, ekonomika, investicija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 188; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Analiza turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in raziskava samooskrbe turističnih kmetij v Slovenskih goricah
Sara Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Ključne besede: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 662; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

4.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 526; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
Ocena investicije za predelavo mleka v mlečne izdelke na domači kmetiji
Tamara Juršič, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Ključne besede: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 906; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na lastni kmetiji
Nina Filipič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomika predelave mesa na lastni kmetiji. Osnovna dejavnost na kmetiji je pitanje prašičev. Kmetija se odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne izdelke, pri čemer bi bila glavna dejavnost na kmetiji izdelava prleške tünke po starih običajih. V ta namen je bil razvit tehnološko-ekonomski model predelave mesa v različne domače izdelke. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacije skupnih stroškov in ocena koeficienta ekonomičnosti (Ke). Rezultati analize kažejo, da je pitanje prašičev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičeno (Ke = 1,04). Koeficient ekonomičnosti predelave mesa v prleško tünko (Ke = 1,41), domače krvavice (Ke = 3,30), suhe domače klobase (Ke = 2,90), domačo tlačenko (Ke = 0,06) in ocvirke (Ke = 1,19) je pokazal, da je predelava ekonomsko precej bolj učinkovita kot le pitanje prašičev. Izjema pri predelavi mesa je predelava v domačo tlačenko, kjer rezultati raziskave kažejo, da je proizvodnja ekonomsko neučinkovita, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti nižja od vrednosti 1.
Ključne besede: ekonomika / dopolnilna dejavnost / predelava mesa
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1035; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (922,29 KB)

7.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Brancelj z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo v ekološko kmetijo
Urška Brancelj, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 1032; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

8.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na prašičerejski kmetiji
Alen Pihlar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomska analiza kmetijske proizvodnje in ocena investicije v predelavo mesa. Primarna dejavnost na kmetiji je vzreja tekačev. Razvit je bil tehnološko-ekonomski model s podmodeli za lastno pridelana žita in krmila z glavnimi tehnološko-ekonomskimi parametri. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. Z namenom povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne proizvode. Zato se je v nadaljevanju ocenil finančni vložek v investicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer na podlagi finančne analize stroškov in koristi. Parametri, ki so se ocenjevali, so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in obdobje povračila investicije. Rezultati analize kažejo, da je vzreja tekačev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičena (Ke = 1,10). Koeficient ekonomičnosti mesa iz tunke (Ke = 1,23), salam (Ke = 1,63), zaseke (Ke = 1,15) in prekajenih reber (Ke = 1,54) je pokazal, da je predelava mesa ekonomsko učinkovitejša kot primarna proizvodnja vzreje tekačev. Načrtovana investicija se ob predpostavljeni 5,50 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku povrne v 4. letu. V raziskavi smo se seznanili tudi z upravnim postopkom in zakonodajo na področju dopolnilne dejavnosti predelave mesa na kmetiji, torej od predelave do končnega proizvoda.
Ključne besede: ekonomika, predelava mesa, investicija, CBA-analiza, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 1346; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

9.
Davčne blagajne pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Katja Zadravec, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaradi veljave zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) se davčnim blagajnam niso mogli izogniti niti kmetje, ki so zavezanci za DDV in vsi tisti, ki imajo ob osnovni kmetijski dejavnosti na svoji kmetiji registrirano tudi dopolnilno dejavnost. Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) določa obvezno uporabo davčnih blagajn, katere pa so povzročile upad dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Davčne blagajne predstavljajo problem dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Ta problem bomo v delu diplomskega seminarja definirali in reševali, pri tem pa si bomo pomagali s pomočjo metod ustvarjalnega reševanja problemov. S pomočjo tehnik ustvarjalnega reševanja problemov, katere bomo uporabili v delu diplomskega seminarja, bomo prišli do boljšega analiziranja problema, novih idej in na koncu pridobili rešitev. Pri uporabi teh tehnik bomo upoštevali njihova pravila in uporabili svojo ustvarjalnost. Delo diplomskega seminarja zajema teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu dela diplomskega seminarja opisujemo tehnike za definiranje problemov in priložnosti, tehnike za ustvarjalno razmišljanje ter predstavitev dopolnilne dejavnosti in zakonodaje po različnih avtorjih strokovne literature. V praktičnem delu pa rešujemo problem davčnih blagajn za dopolnilne dejavnosti na kmetiji s pomočjo tehnik. Uporabili smo tehniko W, ribjo kost, listo oznak ter zapisovanje idej.
Ključne besede: ustvarjalno reševanje problemov, metode reševanja problemov, dopolnilna dejavnost na kmetiji, davčne blagajne.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

10.
Ocena investicije v razvoj dopolnilnih dejavnosti na ekološki kmetiji
Davorin Fošnarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ugotavljali oceno investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico. Najprej smo naredili zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, koliko dela je potrebnega, kakšen je stalež živali, kakšni so skupni prihodki kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter kakšni so skupni odhodki. Nato smo ocenili vrednost investicije (12.280 EUR) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere. Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati so pokazali dobo povratka v drugem letu.
Ključne besede: ekološka živinoreja, investicija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1042; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (901,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici