Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati ekonomsko učinkovitost uvedbe dopolnilne dejavnosti na poljedelski kmetiji Kranjec. V okolju Microsoft Excel so se v model za kalkulacije v poljedelstvu vnesli podatki in cene kmetije Kranjec iz leta 2024. Tako se je dobil pregled nad ekonomiko poljščin, ki se gojijo na kmetiji. To so buče, pšenica, rž, ajda, koruza, oljna ogrščica in soja. V enakem okolju se je razvil model za kalkulacije skupnih stroškov za produkte, ki so zajeti kot del dopolnilne dejavnosti »prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij«. Izbrani produkti so bili bučno olje, pražena bučna semena, pšenična moka, ržena moka, ajdova moka in ajdova kaša. Najbolj izstopata bučno olje, saj se koeficient ekonomičnosti poviša na 3,39, in ajdova kaša s KE 2,30. Najmanjša KE in FR ima pšenična moka. S pomočjo poslovnega modela Canvas se je na podlagi kmetije razvila in opredelila prodaja produktov v okviru dopolnilne dejavnosti. Narejena je bila tudi analiza SWOT, s pomočjo katere so se določile prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Na podlagi rezultatov analize je bilo ugotovljeno, da je uvedba dopolnilne dejavnosti na kmetiji ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ocena ekonomike, dopolnilna dejavnost, poljedelska kmetija, kalkulacija skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V današnjem času postajata hrana in potrošnik vedno bolj povezana, saj hrana predstavlja sredstvo za oglaševanje in prepričevanje potrošnikov. Kruh je osnovno živilo, ki predstavlja simbol preživetja posameznika in skupnosti. Potrošniki ga potrebujejo vsak dan, postajajo pa tudi vedno bolj informirani, zahtevni in vedo, česa si želijo. Diplomska naloga obravnava nakupne navade potrošnikov v občini Turnišče s poudarkom nakupa kruha in pekovskega peciva in možnosti za razvoj peke kruha kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V teoretičnem delu naloge sta predstavljena nakupno vedenje in proces odločanja potrošnikov, opisani so dejavniki, ki vplivajo na nakupne odločitve potrošnikov, analiziran je trg žit s poudarkom na pšenici v EU, svetovni ravni in v Sloveniji ter razčlenjena uredba o dopolnilni dejavnosti na kmetiji s poudarkom peke kruha na kmetiji. Empirični del naloge vključuje raziskavo nakupnih navad prebivalcev občine Turnišče. Na podlagi analize podatkov so predstavljene ugotovitve, ki potrjujejo, da na potrošnike občine Turnišče ne vplivajo dodatne akcije in promocije ter kruh kupijo, ko ga potrebujejo. Glede na izkazan interes za nakup domačega kruha bi bil razvoj dopolnilne dejavnosti za peko kruha smiseln. Kmetija bi uporabila lastna žita za peko kruha, člani družine pa bi kruh prodajali na kmetiji, za kar so bili anketiranci najbolj zainteresirani. Če bodo potrošniki izkazali željo po dodatnih izdelkih, dopuščajo tudi možnost izdelave in peke slanega pekovskega peciva, ki je po rezultatih raziskave med potrošniki najbolj priljubljeno.
Ključne besede: nakupne navade, kruh, pekovski izdelki, dopolnilna dejavnost, peka kruha
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Agrovelneške dobrine predstavljajo inovativno povezavo med agroturizmom in velnesom. Na podeželju predstavljajo novo ponudbo, ki zadovoljuje naraščajoče potrebe po miru, tišini, naravi in splošnem dobrem počutju. Hiter tempo življenja vodi vse več ljudi k iskanju tihega kotička za sprostitev, kar predstavlja novo tržno nišo za podeželje in prispeva k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Teoretični del diplomskega dela vključuje osnovne pojme, kot so velnes, turizem na podeželju, duševni velnes, športne aktivnosti na podeželju, turistične kmetije in gastronomija na turističnih kmetijah. Empirični del naloge pa predstavlja popis trenutne ponudbe na turističnih kmetijah v Vzhodni kohezijski regiji. Podatke smo pridobili s pomočjo kvalitativne raziskave, ki je vključevala uporabo opazovalnega lista. Ugotovili smo, da turistične kmetije že zdaj ponujajo široko paleto agrovelneških storitev, kar predstavlja novo možnost za trženje podeželja kot turistične destinacije.
Ključne besede: agrovelnes, velnes, trajnost, turizem na kmetiji, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (578,56 KB)

Opis: Za ekološko kmetijo Žunkovič v Halozah so bile preverjene možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti. Zanimanje je bilo usmerjeno v postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti, ocenitev investicije potrebne za predelavo mesa, preučitev dejavnikov nasledstva na hribovskih kmetijah. Interes je bil usmerjen tudi v opravljanje intervjuja z bodočim mladim prevzemnikom. Vse tri v začetku postavljene hipoteze so bile potrjene z opravljeno kalkulacijo, ki je bila sestavljena z analizo naših obdelovalnih površin, delovnih strojev in direktnih plačil z izračunom ekonomskih parametrov za rejo krav dojilj, kjer so bili opredeljeni prihodki in stroški – sestavljeni iz ročnega dela, strojnih storitev (večinoma domačih), dokupljene in doma pridelane krme ter fiksnih stroškov. Nadalje je bil v okviru dopolnilne dejavnosti pri oceni ekonomike analiziran razsek živali in prodaja mesa. Pripravljen je bil izračun za neto sedanjo vrednost investicije ter v letu povratka ocenjena interna stopnja. Ocene so bile pripravljene za konstanten in nekonstanten letni denarni tok. Letni prihodek kmetije pred registracijo dopolnilne dejavnosti je bil primerjan z letnim prihodkom po uvedbi dopolnilne dejavnosti.
Ključne besede: ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost, predelava mesa, investicija, nasledstvo kmetije
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Čebelarstvo je kmetijska panoga, ki se na trgu vse bolj uveljavlja in postaja vedno bolj zanimivo tudi z vidika podjetniške priložnosti. Slovensko čebelarstvo je znano po bogati zgodovini in tradiciji, zato menimo, da se opravljanje dejavnosti čebelarstva lahko obravnava kot obliko družinskega podjetništva. V magistrskem delu smo raziskali zakonsko podlago čebelarske dejavnosti ter predstavili vse možne oblike in načine za njeno opravljanje. Pri tem smo analizirali obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji in finančne spodbude, ki so namenjene čebelarjem. Opredelili smo podjetništvo, podjetje in podjetnika. Pri tem smo se osredotočili predvsem na družinsko podjetništvo, nasledstvo in nasledstvene možnosti, načrtovanje in proces. Opredelili smo prednosti in slabosti družinskega podjetništva in predstavili organizacije, ki sestavljajo podporno okolje za podjetništvo. V empiričnem delu smo raziskali dejavnost čebelarstva v pomurski regiji, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika in desktop analize ugotavljali poslovne izzive dejavnosti. Ugotovili smo, da je čebelarjem najpomembnejša kakovost izdelkov, ki predstavlja najpomembnejšo konkurenčno prednost na trgu. Za doseganje visoke kakovosti čebeljih pridelkov in izdelkov pa je pomembno znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo, kar kaže na to, da je nasledstvo pomemben dejavnik za obstoj in nadaljevanje opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pri tem je spodbudna ugotovitev, da se število mladih v čebelarstvu v pomurski regiji povečuje. Med raziskavo smo ugotovili, da panoga čebelarstva predstavlja dobro podjetniško priložnost, saj se večina čebelarjev s čebelarstvom še vedno ukvarja pretežno ljubiteljsko, kar pomeni, da obstaja velik potencial za ustanovitev podjetja, ki bi se ukvarjalo s čebelarstvom. Na trgu je torej dovolj prostora za razvoj in širjenje poslovanja na tem področju, ob hkratnem prispevku k razvoju in napredku panoge.
Ključne besede: čebelarstvo, dopolnilna dejavnost na kmetiji, podjetništvo, družinsko podjetništvo, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 120
Celotno besedilo (3,62 MB)