Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Ključne besede: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 91; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Ključne besede: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 662; Prenosov: 122
Celotno besedilo (3,00 MB)

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Ključne besede: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 906; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 1032; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Zaradi veljave zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) se davčnim blagajnam niso mogli izogniti niti kmetje, ki so zavezanci za DDV in vsi tisti, ki imajo ob osnovni kmetijski dejavnosti na svoji kmetiji registrirano tudi dopolnilno dejavnost. Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) določa obvezno uporabo davčnih blagajn, katere pa so povzročile upad dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Davčne blagajne predstavljajo problem dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Ta problem bomo v delu diplomskega seminarja definirali in reševali, pri tem pa si bomo pomagali s pomočjo metod ustvarjalnega reševanja problemov. S pomočjo tehnik ustvarjalnega reševanja problemov, katere bomo uporabili v delu diplomskega seminarja, bomo prišli do boljšega analiziranja problema, novih idej in na koncu pridobili rešitev. Pri uporabi teh tehnik bomo upoštevali njihova pravila in uporabili svojo ustvarjalnost. Delo diplomskega seminarja zajema teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu dela diplomskega seminarja opisujemo tehnike za definiranje problemov in priložnosti, tehnike za ustvarjalno razmišljanje ter predstavitev dopolnilne dejavnosti in zakonodaje po različnih avtorjih strokovne literature. V praktičnem delu pa rešujemo problem davčnih blagajn za dopolnilne dejavnosti na kmetiji s pomočjo tehnik. Uporabili smo tehniko W, ribjo kost, listo oznak ter zapisovanje idej.
Ključne besede: ustvarjalno reševanje problemov, metode reševanja problemov, dopolnilna dejavnost na kmetiji, davčne blagajne.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,21 MB)