| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključitev agrovelneške ponudbe kot dopolnilne dejavnosti na izbranih turističnih kmetijah Vzhodne kohezijske regije : diplomsko delo
Nika Gosak, 2025, diplomsko delo

Opis: Agrovelneške dobrine predstavljajo inovativno povezavo med agroturizmom in velnesom. Na podeželju predstavljajo novo ponudbo, ki zadovoljuje naraščajoče potrebe po miru, tišini, naravi in splošnem dobrem počutju. Hiter tempo življenja vodi vse več ljudi k iskanju tihega kotička za sprostitev, kar predstavlja novo tržno nišo za podeželje in prispeva k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Teoretični del diplomskega dela vključuje osnovne pojme, kot so velnes, turizem na podeželju, duševni velnes, športne aktivnosti na podeželju, turistične kmetije in gastronomija na turističnih kmetijah. Empirični del naloge pa predstavlja popis trenutne ponudbe na turističnih kmetijah v Vzhodni kohezijski regiji. Podatke smo pridobili s pomočjo kvalitativne raziskave, ki je vključevala uporabo opazovalnega lista. Ugotovili smo, da turistične kmetije že zdaj ponujajo široko paleto agrovelneških storitev, kar predstavlja novo možnost za trženje podeželja kot turistične destinacije.
Ključne besede: agrovelnes, velnes, trajnost, turizem na kmetiji, dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (578,56 KB)

2.
Analiza možnosti preusmeritve konvencionalne kmetije Rihar v ekološko in uvedba dopolnilne dejavnosti peke kruha- študija primera : diplomsko delo
Melisa Borovnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti, kako izboljšati ekonomsko stabilnost majhnih, gorskih kmetij. V našem primeru bomo to poskušali izvesti z uvedbo ekološkega kmetijstva in dopolnilne dejavnosti peke kruha na kmetiji. V Microsoft Office Excelovi datoteki smo razvili model za oceno ekonomike pridelave in reje. Analizirali smo vsa tri obdobja, konvencionalno pridelavo, preusmeritveno obdobje in ekološko pridelavo. V prvem letu ekološke pridelave se koeficient ekonomičnosti za trajno travinje zmanjša in pade malo pod 1. Tudi krompirju se parametri znižajo, a je še vedno ekonomsko upravičen. Pri govedu se le-ta poveča. Nadalje smo ocenili tudi investicijo prostora za peko kruha in predvideli peko 520 hlebov na leto. Analizirali smo peko konvencionalnega in ekološkega kruha. Rezultati so pokazali, da sta oba načina peke ekonomsko upravičena. Izvedli smo tudi spletno anketo za potencialne kupce o najljubšem kruhu, ceni, dobavi.
Ključne besede: Ocena ekonomike, preusmeritveni načrt, dopolnilna dejavnost, peka kruha.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : diplomsko delo
Lea Žunkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Za ekološko kmetijo Žunkovič v Halozah so bile preverjene možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti. Zanimanje je bilo usmerjeno v postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti, ocenitev investicije potrebne za predelavo mesa, preučitev dejavnikov nasledstva na hribovskih kmetijah. Interes je bil usmerjen tudi v opravljanje intervjuja z bodočim mladim prevzemnikom. Vse tri v začetku postavljene hipoteze so bile potrjene z opravljeno kalkulacijo, ki je bila sestavljena z analizo naših obdelovalnih površin, delovnih strojev in direktnih plačil z izračunom ekonomskih parametrov za rejo krav dojilj, kjer so bili opredeljeni prihodki in stroški – sestavljeni iz ročnega dela, strojnih storitev (večinoma domačih), dokupljene in doma pridelane krme ter fiksnih stroškov. Nadalje je bil v okviru dopolnilne dejavnosti pri oceni ekonomike analiziran razsek živali in prodaja mesa. Pripravljen je bil izračun za neto sedanjo vrednost investicije ter v letu povratka ocenjena interna stopnja. Ocene so bile pripravljene za konstanten in nekonstanten letni denarni tok. Letni prihodek kmetije pred registracijo dopolnilne dejavnosti je bil primerjan z letnim prihodkom po uvedbi dopolnilne dejavnosti.
Ključne besede: ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost, predelava mesa, investicija, nasledstvo kmetije
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Mala hidroelektrarna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji : diplomsko delo
Matevž Orter, 2023, diplomsko delo

Opis: Na gorsko višinski kmetiji Gosak imamo malo hidroelektrarno, ki je dopolnilna dejavnost in je registrirana kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira. Dopolnilna dejavnost v našem primeru pozitivno vpliva na ekonomsko stanje kmetije. Turbina je bila dotrajana in zastarela. Zaradi dobrih razmer na trgu, in ker je tehnika in tehnologija napredovala, smo se odločili, da gremo v korak s časom, elektrarno posodobimo ter postavimo na novo. Sodobna tehnologija in novejši materiali so omogočili, da smo lahko povečali tudi proizvodno moč. V diplomskem delu so na kratko opisani obnovljivi viri energije v Sloveniji in opisan postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predstavljeni so vsi deli male hidroelektrarne in stroški obnove. Pri ekonomskem delu naloge je analizirana ocena investicije. Za ekonomsko analizo je uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, za oceno investicije pa Cost Benefit analiza (CBA). Pri finančni analizi imamo ISD 5,5 %. Doba povratka je v 4 letu, pri katerem NSV znaša 7.541,76 €. Računali smo tudi z najvišjo obrestno mero, ki je 7,93 %. V tem primeru je NSV 25,71 €. Ker doba povratka ostane enaka, torej v 4 letu, smo obe v začetku postavljeni hipotezi v delu tudi potrdili.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, dopolnilna dejavnost, hidroenergetski potencial, obnovljivi viri energije, ocena investicije.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
Čebelarstvo - dopolnilna dejavnost na kmetiji ali podjetniški izziv?
Valentina Marinič, 2023, magistrsko delo

Opis: Čebelarstvo je kmetijska panoga, ki se na trgu vse bolj uveljavlja in postaja vedno bolj zanimivo tudi z vidika podjetniške priložnosti. Slovensko čebelarstvo je znano po bogati zgodovini in tradiciji, zato menimo, da se opravljanje dejavnosti čebelarstva lahko obravnava kot obliko družinskega podjetništva. V magistrskem delu smo raziskali zakonsko podlago čebelarske dejavnosti ter predstavili vse možne oblike in načine za njeno opravljanje. Pri tem smo analizirali obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji in finančne spodbude, ki so namenjene čebelarjem. Opredelili smo podjetništvo, podjetje in podjetnika. Pri tem smo se osredotočili predvsem na družinsko podjetništvo, nasledstvo in nasledstvene možnosti, načrtovanje in proces. Opredelili smo prednosti in slabosti družinskega podjetništva in predstavili organizacije, ki sestavljajo podporno okolje za podjetništvo. V empiričnem delu smo raziskali dejavnost čebelarstva v pomurski regiji, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika in desktop analize ugotavljali poslovne izzive dejavnosti. Ugotovili smo, da je čebelarjem najpomembnejša kakovost izdelkov, ki predstavlja najpomembnejšo konkurenčno prednost na trgu. Za doseganje visoke kakovosti čebeljih pridelkov in izdelkov pa je pomembno znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo, kar kaže na to, da je nasledstvo pomemben dejavnik za obstoj in nadaljevanje opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pri tem je spodbudna ugotovitev, da se število mladih v čebelarstvu v pomurski regiji povečuje. Med raziskavo smo ugotovili, da panoga čebelarstva predstavlja dobro podjetniško priložnost, saj se večina čebelarjev s čebelarstvom še vedno ukvarja pretežno ljubiteljsko, kar pomeni, da obstaja velik potencial za ustanovitev podjetja, ki bi se ukvarjalo s čebelarstvom. Na trgu je torej dovolj prostora za razvoj in širjenje poslovanja na tem področju, ob hkratnem prispevku k razvoju in napredku panoge.
Ključne besede: čebelarstvo, dopolnilna dejavnost na kmetiji, podjetništvo, družinsko podjetništvo, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

6.
Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko delo
Neža Slovša, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Ključne besede: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 822; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka in ocena investicije - študija primera za lastno kmetijo : magistrsko delo
Mateja Korošec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih ekonomičnost prireje mleka pada, zato se je analizirala ideja uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. V magistrskem delu je bil razvit simulacijski model za oceno ekonomike prireje mleka in predelave mleka ter analiza finančne upravičenosti investicije v sirarno. S kalkulacijami skupnih stroškov se je ugotovilo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena (Ke = 1,02). Prav tako je ekonomsko upravičena predelava v sveži sir (Ke = 1,01), sveži sir z dodatki (Ke = 1,06), navadni jogurt (Ke = 1,53), sadni jogurt (Ke = 1,33), skuto (Ke = 1,29) in sladko smetano (Ke = 2,12). Na podlagi letnega denarnega toka (LDT = 9.440,32 €), fiksne obrestne mere (i = 6,30 %) ter 10-letne dobe odplačevanja je bilo ocenjeno, da se investicija (I) v višini 22.531,59 € povrne v tretjem letu, ko je neto sedanja vrednost prvič pozitivna (NSV = 2.563,08 €). V primeru najema kredita bi bila ob dobi povratka investicije interna stopnja donosnosti (ISD) 12,37 %.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost, predelava mleka, ekonomika, investicija
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 1072; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
Analiza turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in raziskava samooskrbe turističnih kmetij v Slovenskih goricah
Sara Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Ključne besede: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

9.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
Ocena investicije za predelavo mleka v mlečne izdelke na domači kmetiji
Tamara Juršič, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Ključne besede: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 1568; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici