SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
FOTOVOLTAIČNI MATERIALI
Marko Budler, 2011, diplomsko delo

Opis: Fotovoltaika je veda, ki preučuje pretvorbo sončne energije v električno s pomočjo polprevodnikov, pri katerih pride do fotovoltaičnega efekta. Njen pomen narašča sorazmerno s pomanjkanjem fosilnih goriv in stroški le-teh, zato je vsakršno udejstvovanje na tem področju pomembno. V nalogi smo preučili fotovoltaične materiale, ki se uporabljajo v sončnih celicah, njihove karakteristike pa v primerjalni analizi razvrstili v več sklopov. Ugotovili smo, da se lastnosti fotovoltaičnih materialov razlikujejo. Poleg komparativnih metod smo z anketnim vprašalnikom preverili poznavanje inovacij in tehnologije sončnih celic. Izkazalo se je, da ljudje vedno bolj natančno pojmujejo opredelitve s področja terminologije invencijsko-inovacijskega managementa, prav tako pa so vedno bolj informirani na področju solarne tehnologije.
Ključne besede: fotovoltaika, fotovoltaični materiali, polprevodniki, dopiranje, okoljski vplivi, inovacije, agenti spreminjanja, mnenjski vodje, difuzija novosti
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 665; Prenosov: 97
.pdf Polno besedilo (1,91 MB)

3.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA Mg-Ti FERITOV DOPIRANIH Z LANTANIDI
Aleš Grdjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv deleža dopanta gadolinija oziroma disprozija na strukturne in magnetne lastnosti Mg-Ti ferita ter hkrati primerjali dopirane delce z nedopiranimi. Za sintezo spinelnega ferita smo uporabili metodo koprecipitacije, vzorce pa smo nato še dodatno temperaturno obdelali s postopkom kalciniranja. Nastale produkte smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termogravimetrijo (TGA), z magnetometrom z vibrirajočim vzorcem (VSM) in jim določili Curiejeve temperature z modificirano termogravimetrično aparaturo. Rezultati kažejo, da nam je v vseh primerih uspelo sintetizirati nanodelce spinelnega magnezijevega ferita, katerega kristaliničnost, ocenjena velikost kristalitov in Curiejeva temperatura se je razlikovala glede na delež železa oziroma dopanta, vrsto dopanta in temperaturo kalciniranja. Najprimernejše Curiejeve temperature za uporabo v magnetni hipertermiji je izkazoval nedopirani magnezijev ferit (x=0,34 in 0,37), ki smo ga kalcinirali pri temperaturi od 800 °C do 900 °C ter pri 1000 °C. Med dopiranimi nanodelci bi lahko za magnetno hipertermijo uporabili le delce Mg1,34Fe1,22Gd0,10Ti0,34O4. Pri primerjavi magnetizacije smo ugotovili, da pri procesu dopiranja ferita x=0,37 z 10% deležem gadolinija, magnetna nasičenost naraste iz 6,34 emu/g na 13,25 emu/g.
Ključne besede: koprecipitacija, magnetni nanodelci, spinelni ferit, dopiranje z lantanidi, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 558; Prenosov: 87
.pdf Polno besedilo (6,45 MB)

4.
Mehanizem dopiranja ultrafinega rutilnega TiO 2 za spreminjanje fotokatalitske aktivnosti
Maja Lešnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Cilja doktorske disertacije sta bila razvoj fotokatalitsko aktivnega TiO2 v rutilni kristalni modifikaciji na vidni svetlobi in razvoj UV absorberja rutilnega TiO2, ki je fotokatalitsko neaktiven. S tem namenom smo v okviru doktorske disertacije poiskali dopanta, ki sta ustrezno modificirala kristalno strukturo TiO2. Proučili smo vpliv kovinskih in nekovinskih dopantov na fotokatalitsko delovanje TiO2, za kar smo uporabili rutilno kristalno modifikacijo TiO2 in hidrotermalno metodo. Pred tem smo z uporabo hidrotermalne metode proučili različne pogoje za nastanek monokristaliničnih rutilnih TiO2 delcev. Za proučevanje kovinskih dopantov smo uporabili ione Fe, Mn in Cu. Ugotovili smo, da uporabljeni kovinski dopanti inhibirajo fotokatalitsko delovanje TiO2, vendar se v učinkovitosti inhibicije razlikujejo. Dopant, ki najučinkoviteje inhibira fotokatalitsko aktivnost TiO2, je Mn. Pri inkorporaciji kovinskih dopantov v kristalno rešetko TiO2 smo znižali energijsko vrzel in premaknili absorpcijski rob dopiranih vzorcev v vidni del svetlobnega spektra. Pri proučevanju vpliva nekovinskih dopantov na povišanje fotokatalitske aktivnosti rutilnega TiO2 smo proučili ione dopantov N in S. Pri nekovinskih dopantih ne velja splošno pravilo o povišanju fotokatalitske aktivnosti. Rezultati kažejo, da ioni dopanta S znižajo fotokatalitsko aktivnost TiO2, medtem ko ioni N učinkovito zvišajo fotokatalitsko aktivnost v UV in vidnem delu svetlobnega spektra. Ugotovili smo, da z dopiranjem rutilnega TiO2 z N lahko izdelamo fotokatalizator, ki deluje na vidni svetlobi. Pri inkorporaciji nekovinskih dopantov ne pride do znižanja energijske vrzeli, kot tudi ne do večjega premika absorpcijskega roba v vidni del svetlobnega spektra. Dopant N se intersticijsko vgradi v kristalno rešetko. Rutilna kristalna modifikacija je bila na področju razvoja fotokatalizatorja na vidni svetlobi do sedaj v ozadju, saj ni izkazovala dobrih fotokatalitskih lastnosti. Z našimi preliminarnimi raziskavami pa smo ugotovili, da rutilna kristalna modifikacija izkazuje višjo fotokatalitsko aktivnost kot anatasna. Z razvojem rutilnega vidnega fotokatalizatorja smo rutilni kristalni modifikaciji pripisali velik pomen na področju fotokatalize. Hkrati pa smo tudi razjasnili vpliv uporabe kovinskih in nekovinskih dopantov na fotokatalitsko aktivnost rutilnega TiO2 ob uporabi hidrotermalne sinteze. Naši izsledki imajo pomemben doprinos k razvoju znanosti na tem področju.
Ključne besede: Titanov dioksid, rutil, dopiranje, hidrotermalna sinteza, vidni fotokatalizator, UV absorber
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 460; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (7,06 MB)

5.
Efekt PTKU v močno donorsko dopirani keramiki BaTiO[spodaj]3
Nina Ule, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Navadno izdelujejo upore s pozitivnim temperaturnim koeficientom upornosti (PTK-upore) s sintranjem nizko donorsko dopiranega BaTiO3 na zraku. Koncentracija donorja ne sme preseči kritične velikosti (-0,3 mol.% med sintranjem na zraku), ki povzroči zaustavitev pretirane rasti zrn med sintranjem. S sintranjem v redukcijski atmosferi lahko povišamo kritično koncentracijo donorja, in tako dobimo močno donorsko dopiran BaTiO3 z grobo zrnato mikrostrukturo. V grobo zrnatem BaTiO3 lahko s poznejšo reoksidacijo z žganjem na zraku uravnavamo PTKU-efekt. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave PTKU-efekta v keramikah BaTiO3, dopiranih s koncentracijami La od o do 20 ml.%. Vzorci so bili sintrani v redukcijski mešanici N2 z 1 % H2 in pozneje reoksidirani z žganjem na zraku.
Ključne besede: polprevodni BaTiO3, donorsko dopiranje, električne lastnosti, PTKU-efekt, mikrostruktura
Objavljeno: 17.03.2017; Ogledov: 211; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (344,81 KB)

6.
Efekt PTKU v močno donorsko dopirani keramiki ▫$BaTiO_3$▫
Nina Ule, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Navadno izdelujejo upore s pozitivnim temperaturnim koeficientom upornosti (PTK-upore) s sintranjem nizko donorsko dopiranega ▫$BaTiO_3$▫ na zraku. Koncentracija donorja ne sme preseči kritične velikosti (-0,3 mol.% med sintranjem na zraku), ki povzroči zaustavitev pretirane rasti zrn med sintranjem. S sintranjem v redukcijski atmosferi lahko povišamo kritično koncentracijo donorja, in tako dobimo močno donorsko dopiran ▫$BaTiO_3$▫ z grobo zrnato mikrostrukturo. V grobo zrnatem ▫$BaTiO_3$▫ lahko s poznejšo reoksidacijo z žganjem na zraku uravnavamo PTKU-efekt. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave PTKU-efekta v keramikah ▫$BaTiO_3$▫, dopiranih s koncentracijami La od o do 20 ml.%. Vzorci so bili sintrani v redukcijski mešanici ▫$N_2$▫ z 1 % ▫$H_2$▫ in pozneje reoksidirani z žganjem na zraku.
Ključne besede: polprevodni ▫$BaTiO_3$▫, donorsko dopiranje, električne lastnosti, PTKU-efekt, mikrostruktura
Objavljeno: 27.07.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (344,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici