| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med uspešnostjo podjetja in profilom managerja
Žana Vilhar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Lastnosti zaposlenih v podjetju, predvsem pa zaposlenih na vodilnih delovnih mestih, so za podjetja ključnega pomena. Iz drugih raziskav, opravljenih v svetovnem merilu, je razvidno, da na uspešnost podjetja vplivajo predvsem osebnostne (psihološke) lastnosti vodilnega delavca. V diplomskem delu smo se posvetili raziskovanju, ali na uspešnost poslovanja podjetja vplivajo osebne lastnosti, kot so spol in starost vodilnega delavca, smer in stopnja izobrazbe, ter število let na trenutnem vodstvenem položaju. Glavni namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstaja povezanost med uspešnostjo podjetja in osebnim profilom managerja, ki podjetje vodi. V okviru raziskave smo se osredotočili na slovenski trg. Da bi lažje razumeli obravnavano temo, smo se v prvem delu diplomske naloge posvetili osnovnim pojmom. S tem razlogom smo opisali, kaj ja management in kaj vodenje, kaj je to uspešnost poslovanja in nekaj več o uporabljenem računovodskem kazalniku donos na sredstva (ROA). Na kratko smo se dotaknili tudi osebnih ter osebnostnih lastnosti managerjev in obrazložili ključne podatke o stopnji in smeri izobrazbe. V raziskovalnem delu smo se posvetili rezultatom raziskave in testirali hipoteze. Zapisali smo tudi ključne ugotovitve, ter podali predloge za izboljšavo. Vzorec, ki smo ga uporabili za raziskavo, zajema 30 podjetij, ki smo jih izbrali z anketiranjem ter s pridobivanjem spletno dostopnih podatkov. Z raziskavo smo prišli do spoznanja, da na raziskovanem vzorcu na uspešnost poslovanja podjetja osebne lastnosti managerjev (spol, starost, smer izobrazbe, stopnja izobrazbe, število let na vodilnem položaju) ne vplivajo.
Ključne besede: Osebne lastnosti, management, vodenje, ROA - Kazalnik donos na sredstva
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1154; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2066; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

3.
PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Andreja Nabernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri. Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1694; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (580,45 KB)

4.
Temeljne značilnosti nepremičninskih skladov
Silvo Dajčman, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: V preteklih nekaj letih so se nepremičnine zaradi relativno ugodnega razmerja med donosnostjo in tveganjem, nizko koreliranostjo donosnosti s preostalimi najbolj razširjenimi finančnimi naložbami (delnicami in obveznicami) ter relativno nizkih obrestnih mer uveljavile kot obvezna portfeljska naložba številnih investitorjev. Nepremičninski skladi so v tujini običajen način posrednega investiranja v nepremičnine, v Sloveniji pa zaradi zakonskih omejitev (ob nastanku tega prispevka) teh skladov še ne poznamo. V prispevku pregledamo nekatere temeljne značilnosti investiranja v nepremičnine in podrobneje analiziramo značilnosti nepremičninskih skladov in njihovega upravljanja.
Ključne besede: nepremičnine, Slovenija, skladi, donos
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 59
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Pension funds, the requirement of providing the minimum guaranteed return and excessive legislative restrictions of pension fund investments
Tanja Markovič-Hribernik, Igor Jakopanec, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: To reduce the exposure of the pension fund's members to financial risks, legislation in Slovenia and some other countries promises a so-called minimum guaranteed return and at the same time hinders the portfolio diversification process of pension funds. We intend to demonstrate in this article, on a case study basis and using a combination of empirical data from two Slovenian pension funds and a hypothetical one, that by precisely matching the investments' characteristics to the characteristics of the pension fund's liabilities, some important financial risks can be mitigated, while others can even be hedged entirely. We also intend to demonstrate that with the implementation of a proper policy of risk measurement and management, complemented with stress testing practices, excessive legislative restrictions for investments are no longer necessary. Some restrictions can even hinder portfolio diversification and the risk management process.
Ključne besede: pokojninski skladi, donos, tveganje, primerjave, matematična ekonomija, statistične metode, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 956; Prenosov: 255
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici