| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzroki za sprejem v dom starejših v mestu in na podeželju : (diplomsko delo)
Darja Prošt, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: starostniki, zdravstvena nega, standard sprejema, domsko varstvo
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 3888; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (513,10 KB)

2.
OSAMLJENOST STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODU
Andreja Bogdan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili staranje, starostne fiziološke, psihološke spremembe in najpogostejše bolezni v tem obdobju. Poudarek diplomskega dela je osamljenost in pogostost čustvene praznine in izolacije pri starostniku. Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti. Predstavili smo, kako pripravljenost na odhod v domsko varstvo in samostojnost vplivajo na starostnika v instituciji. Vključevanje starostnika v dnevne aktivnosti je pomembno, saj s tem preprečujemo socialno izolacijo, osamljenost in dvigujemo kakovost življenja v domskem varstvu. Medicinska sestra s svojo strokovnostjo, empatijo, potrpežljivostjo in razumevanjem ima pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika. Z ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi, izvajanjem zdravstvene nege, ohranjanjem samostojnosti, zdravstveno vzgojnim delom ima medicinska sestra tudi pomembno vlogo pri vključevanju stanovalca v dnevne aktivnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kolikšen delež stanovalcev se v domu počuti osamljene, koliko se jih redno vključuje v dnevne aktivnosti v domu in ali zaposleni zdravstveni delavci opazijo osamljenost pri stanovalcih. Raziskava je zajemala 50 stanovalcev Doma starejših občanov Ljutomer, potekala je v mesecu marcu 2009. Ugotovili smo, da osamljenosti v domu za starejše ne občuti 2/3 anketiranih stanovalcev, kateri povedo, da si prosti čas zapolnijo z različnimi aktivnostmi, ki so v domu ponujene. Osamljenost je pogostejša v času praznikov in vikenda, saj se večina aktivnosti v katero je posamezni stanovalec vključen izvaja samo čez teden. V dnevne aktivnosti kot so delovna terapija, skupine starih za samopomoč ali tudi fizioterapija se redno vključuje slaba tretjina anketirancev. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da večina osamljenih stanovalcev meni, da zdravstveno negovalni tim pri njih osamljenost redko opazi. Zdravstveno negovalni tim, ki dela s starostniki, še posebej v domovih za starejše bi moral imeti dodatna znanja iz gerontologije. Ugotovili smo tudi, da okoliščine kot so pomanjkanje članov negovalnega tima zmanjšuje kakovost zdravstvene nege (v prehitrem izvajanju negovalnih aktivnosti, kot je umivanje, hranjenje, pomanjkljiv individualen pristop) in življenja starostnika v domu.
Ključne besede: starostnik, stanovalec, osamljenost, domsko varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3703; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (303,27 KB)

3.
PSIHOFIZIČNE OBREMENITVE SVOJCEV PACIENTA Z DEMENCO
Damjana Uratarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Demenca je pogosta bolezen v starosti, saj se z njo povečuje tveganje za njen nastanek. Tako kot demenca prizadene samega starostnika, tako je prizadeta tudi njegova bližnja okolica in njegovi svojci. Zaradi psihofizičnih obremenitev svojcev, ki ga povzročajo negovanje in skrb za obolelega z demenco, le-te največkrat namestijo v domove za starejše. Diplomsko delo je zgrajeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljeni demenca in pomen domskega varstva starejših. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki so pokazali, da so svojci močno zaskrbljeni glede bolezni obolelega z demenco in da ob tem čutijo nemoč in nervozo ter telesno utrujenost. Psihofizične obremenitve so se pri večini svojcev obolelega z demenco zmanjšale po namestitvi svojca v dom. Svojci, ki so pred namestitvijo v dom za starejše, sami skrbeli za pacienta z demenco, so bili psihofizično obremenjeni, predvsem zaradi nerazumevanja pacienta z demenco in nepoznavanja same bolezni. Rezultat raziskave nam pokaže, da si kar 2/3 anketiranih svojcev ne želi dodatnega izobraževanja s področja demence, kljub temu, da njihovo poznavanje demence ni najboljše. Izobraževanje svojcev pacienta z demenco o značilnostih in poteku demence je pomembno že pred namestitvijo v dom za starejše. Kasneje je koristno čim pogostejše vključevanje svojcev v načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege, saj bi se s tem zmanjšal občutek krivde, ki ga svojci pogosto razvijejo po namestitvi svojega starostnika v dom. .
Ključne besede: Ključne besede: demenca, pacienti z demenco, svojci, psihofizične obremenitve, domsko varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3008; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (459,08 KB)

4.
KAKOVOST ODNOSA MEDICINSKE SESTRE S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Vlasta Zorec, 2010, diplomsko delo

Opis: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije. Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 3102; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (7,02 MB)

5.
Skrb za varnost stanovalcev pred padci v domskem varstvu
Dominik Ternar, 2011, diplomsko delo

Opis: Starostniki so najbolj ogrožena skupina ljudi, pri katerih je potrebno tudi skrbeti na njihovo varnost pred morebitnimi padci. Zagotavljanje varnosti stanovalcev v domu starejših ima velik pomen tako za člane negovalnega tima kakor za stanovalce. S ciljano pozornostjo preprečujemo morebitne poškodbe stanovalcev, ki imajo pri starostnikih lahko hude posledice v zdravstvenem stanju. Z zagotavljanjem varnosti se jim mora omogočiti varno bivanje v domu. V empiričnem delu smo naredili retrospektivno analizo podatkov iz dokumenta Poročilo o incidentih stanovalcev v domu starejših. Analiza je bila izvedena za obdobje enega leta, od junija 2009 do junija 2010. V raziskavi smo analizirali 27 padcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako v domu starejših skrbijo za varnost pred padci ter analizirati vzroke in posledice padcev pri stanovalcih. V raziskavi smo ugotovili, da se največ padcev pripeti prav tam, kjer so stanovalci največ svojega časa, v svojih sobah. Vzroki, ki privedejo do padca, so: starost, zdravila, bivalni prostor stanovalca, premalo negovalnega kadra na oddelkih, kjer so stanovalci razmeroma pomični in samostojni. Člani negovalnega tima preventivno delujejo in tako zmanjšujejo pogostost padcev skozi kontinuirano 24-urno oskrbo in zdravstveno nego kakor zdravstveno vzgojo. Padci so v domu povzročili stanovalcem hude posledice v dveh primerih zloma kolka, kjer je bila dolgotrajna hospitalizacija in rehabilitacija. Najpogostejše poškodbe v domu so bile odrgnine, hematomi ali manjše presekanine. Zaradi posameznih manjših poškodb so se stanovalci v krajšem času pozdravili in se vrnili na raven samostojnosti, ki so jo imeli pred poškodbo. Skrb za varnost stanovalcev v domskem varstvu je poglavitna vloga negovalnega osebja skozi neprekinjeno zdravstveno vzgojo stanovalcev in tudi samega vodstva institucije z uvedbo različnih preventivnih sprememb, kot so nabava klicnih naprav za roke, ocenjevalna lestvica ogroženosti stanovalca za padec in ustrezna kadrovska zasedenost.
Ključne besede: starostniki, domsko varstvo, varnost, padci, zdravljenje
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2553; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (749,08 KB)

6.
ZADOVOLJSTVO BIVANJA STAROSTNIKA V DOMSKEM VARSTVU
Sebastjan Strmčnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična iizhodišča: Bivanje v domu za starejše ljudi pomeni, da za stanovalce skrbijo številni uslužbenci domov, ki se trudijo, da jim je dobro in jim zagotavljajo vso potrebno oskrbo. Pomeni tudi, da so med svojimi sovrstniki. S strani članov negovalnega tima starostniki pričakujejo prijaznost, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo starostnika z bivanjem v domskem varstvu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo opravili v domu starejših občanov Radlje ob Dravi. V raziskavi je sodelovalo 40 starostnikov, ki nimajo diagnosticiranih kognitivnih sprememb. Rezultati in diskusija: Rezultati ankete so pokazali, da je več kot polovica starostnikov zadovoljna z bivalnim okoljem, posamezni stanovalci omenjajo, da pogrešajo svojo sobo. Glede komunikacije s člani negovalnega tima pa stanovalci menijo, da imajo z njimi premalo komunikacije oz. si želijo, da bi lahko osebje več časa namenilo pogovoru z njimi. S prehrano v domskem varstvu je večina starostnikov zadovoljnih, nekaj stanovalcev je mnenja, da bi lahko bolj upoštevali njihove prehranske navade. Večina stanovalcev navaja zadovoljstvo z delom negovalnega tima. Menimo, da kakovost bivanja v domskem varstvu izpolnjuje pričakovanja starostnikov. Malo je stvari nad katerimi so se starostniki pritožili. Dobro opravljeno delo članov negovalnega tima v domskem varstvu pomeni izpolnitev pričakovanja starostnikov in njihovo zadovoljstvo, upoštevati pa moramo še zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovito delo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim, komunikacija, zdravstvena nega, bivanje, prehrana
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 3044; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (633,72 KB)

7.
NEGOVALNI TIM V ODNOSU S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Nataša Kurnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Starostniki se za domsko varstvo pogosto odločajo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, postopne odvisnosti pri posameznih življenjskih aktivnostih in kadar svojci v domačem okolju ne morejo nuditi ustrezne pomoči. S strani članov negovalnega tima pričakujejo prijaznost, spoštovanje, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Zdravstvena nega starostnikov je zahtevna, izjemno pomembna in vse bolj aktualna. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je odnos medicinske sestre do starostnikov v domskem varstvu. Cilj je bil predstaviti staranje, spremembe v starosti, značilnosti komunikacije s starostniki v domskem varstvu ter vlogo medicinske sestre v medosebnem odnosu s starostnikom. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov v domskem varstvu, podatke pa smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Na osnovi dobljenih rezultatov anketnih odgovorov smo ugotovili, da odnos članov negovalnega tima bistveno vpliva na vživljanje in dobro počutje starostnikov v domskem varstvu. Ugotovitve kažejo, da ima večina članov negovalnega tima do starostnikov delno spoštljiv odnos in da si starostniki želijo prijaznosti, ter spoštovanje dostojanstva. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostniki ob nespoštovanju njihovega dostojanstva občutijo užaljenost in jezo. Bistvena vodilo članov negovalnega tima pri delu z starejšimi je pozitiven odnos, usmerjen k ustvarjalnemu reševanju problemov in težav. S pozitivno naravnanostjo članov negovalnega tima do starostnikov se že v začetnem odnosu s starostniki vzpostavijo dobre medsebojne vezi, ki so temelj dobre kakovosti življenja in zadovoljstva starostnikov in članov negovalnega tima.
Ključne besede: starost, starostnik, domsko varstvo, negovalni tim, medsebojni odnosi
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2024; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (628,96 KB)

8.
VLOGA ŽIVALI PRI STAROSTNIKU V DOMSKEM VARSTVU
Andreja Doberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Terapija, ki se izvaja s pomočjo živali, zlasti s šolanimi psi, vpliva na kakovost življenja starostnikov kot tudi posameznike, ki so vključeni ta program. To je oblika druženja posameznika in živali, katera ima številne prednosti in ugodno vpliva na zdravje ljudi. V ta namen usposobljene živali obiskujejo otroke, invalide, posameznike in starostnike v socialno varstvenih ustanovah vsaj enkrat na teden. Nekateri obiski so izključno družabniški, kar pomeni, da aktivnosti temeljijo predvsem na druženju uporabnika z živaljo in so preproste, saj se lahko ponavljajo pri različnih stanovalcih. Druga oblika so zahtevnejši obiski saj, imajo vedno smisel in namen doseči cilj, ki so si ga zastavili skupaj z uporabnikom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili proces staranja in težave starostnika, ki se pojavljajo na psihičnem in fizičnem in tudi na socialnem področju. Opisali smo življenje starostnikov, ki bivajo v domskem varstvu in težave, ki se pojavijo ob selitvi starostnikov iz domačega okolja v domsko varstvo. Izpostavili smo terapijo s psi ter opisali način izvajanja terapije in njene učinke. Raziskava, ki je bila izvedena v domu starejših občanov Vrhnika je zajemala 10 starostnikov, ki so vključeni v program terapije s pomočjo psa in 10 starostnikov, ki niso vključeni v ponujen program. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Zanimala nas je vloga medicinske sestre pri strokovni terapiji obravnave starostnika s pomočjo živali in izvajanju terapije. Želeli smo ugotoviti socialne potrebe starostnika v novem okolju, predvsem nas je zanimala želja starostnika po druženju ž živalmi v domskem varstvu ter pozitivni in negativni vplivi živali na starostnika. Rezultati raziskave so pokazali da druženje starejših z živalmi, ki so vključeni v program terapije s psi ugodno vpliva tako na psihičnem, fizičnem in tudi socialnem področju. Razveseljivo je da, s pomočjo živali lahko uspešno opravimo proces integracije stanovalcev doma in proces mobilizacije k smiselnim aktivnostim. Hkrati se zadovoljijo potrebe po naklonjenosti in nežnosti in tudi, da možno obliko terapije s psi sprejema zdravstveno negovalna služba ( Marinšek, Tušak, 2007, str. 97 ).
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, terapija s pomočjo živali.
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1973; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (677,42 KB)

9.
Kakovost življenja starostnikov z depresijo
Zoltan Pap, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: V diplomskem delu smo predstavili duševno motnjo depresijo, ki je najpogostejša duševna motnja v vseh starostnih obdobjih. Klinična slika depresivne motnje je zelo heterogena, saj ima specifične značilnosti, ki so odvisni predvsem od spola in starosti obolelih oseb. Epidemiološke značilnosti, etiologija in klinična slika depresije pri starostnikih so predstavljene z namenom, da prispevamo k boljšemu razumevanju vpliva depresivne motnje na kakovost življenja starostnikov. Raziskovalne metode: V raziskavo smo vključili 138 starostnikov – stanovalcev izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Polovica vseh anketiranih starostnikov je imela diagnosticirano depresivno motnjo ali so prejemali antidepresivno terapijo, druga polovica anketiranih pa ne. Raziskava je temeljila na primerjavi kakovosti življenja dveh skupin starostnikov s pomočjo vprašalnika EuroQol EQ-5D (Euro Quality of Life – 5 Dimension), ki je namenjen ocenjevanju kakovosti življenja v povezavi z zdravstvenim stanjem. Vprašalnik je sestavljen iz petih vprašanj, ki se nanašajo na področja okretnosti, osebne nege, običajnih dejavnosti, bolečine in depresije oziroma zaskrbljenosti ter vizualno-analogne skale. Rezultati: Ugotovili smo, da je kakovost življenja depresivnih stanovalcev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja stanovalcev brez depresije. Stanovalci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti kot stanovalci brez depresije. Prav tako je samoocena zdravja anketiranih stanovalcev z depresijo, prikazana z vizualno-analogno skalo, značilno slabša (p < 0,001) kot pri stanovalcih brez depresije. Sklep: Raziskava dokazuje potrebo po nenehnem raziskovanju in spremljanju kakovosti življenja starostnikov, še zlasti tistih v domovih za starejše. Le na osnovi izsledkov je mogoče načrtovati in izvajati ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja starejših. Predvsem je pomembno, da zaposleni v domovih za starejše poznajo značilnosti depresije v starostnem obdobju in načrtujejo ustrezne aktivnosti. Ohranjati je potrebno posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva ter ohranjati in spodbujati socialne stike z družino, prijatelji in znanci. Prav tako je potrebna vključitev prostovoljnega dela s starostniki in medgeneracijsko sodelovanje, ki je v tujini zelo dobro razvito in ima dokazane pozitivne učinke. Izboljšanje kakovosti življenja stanovalcev domov za starejše lahko zagotovimo s celovitim individualnim pristopom.
Ključne besede: depresija, starostnik, kakovost življenja, domsko varstvo
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1413; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

10.
Prehranjevalne navade starostnikov v domu upokojencev
Kaja Majer, 2014, diplomsko delo

Opis: Prehrana je zelo pomemben dejavnik, saj vpliva na zdravje oz. zdravstveno stanje starostnika. Prehranjevalne navade vključujejo izbor in količino živil, ki jih uživamo, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane, pogostost in razporejenost obrokov. Prehranjevalne navade imajo lahko pozitiven ali negativen vpliv. O negativnem vplivu govorimo takrat, kadar se nezdravo prehranjujemo (prevelik vnos maščob, neustrezen ritem prehranjevanja, preveč sladkorja in soli, premalo sadja in zelenjave). Posledice nezdravega prehranjevanja se lahko kažejo kot slabo počutje, neprimerna telesna teža, pomanjkanje določenih vitaminov, pojavijo se lahko kronične bolezni. Pomembno vlogo pri prehranjevanju in pitju starostnika v domu ima medicinska sestra, ki mu svetuje, ga spodbuja, ugotovi in določa primerno prehrano glede na njegove potrebe. Z raziskavo v diplomskem delu smo želeli ugotoviti prehranjevalne navade starostnikov v domu starejših in osveščenost starostnikov o zdravi prehrani. Metodologija raziskovanja. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno-opisno metodo dela. Raziskavo smo opravili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med dvaintridesetimi starostniki v domu starejših s koncesijo v Mariboru. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu avgustu 2013. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da ima večina starostnikov štiri ali več obrokov na dan, da se najpogosteje prehranjujejo s kruhom, rižem in testeninami in, da je večina starostnikov mnenja, da se zdravo prehranjujejo. Sklep. Starostnikove prehranjevalne navade močno vplivajo na njihov prehranski status in zdravje, zato je zdravo prehranjevanje zelo pomembno. Pomembno vlogo ima tudi medicinska sestra v domu, ki ozavešča starostnike o pomenu zdrave prehrane in ustreznih prehranjevalnih navadah.
Ključne besede: prehranjevalne navade, starostnik, zdrava prehrana, domsko varstvo
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1268; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici