1. Zadovoljstvo z oskrbo v domovih za starejšeMateja Sever, 2024, magistrsko delo Opis: Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva starejših v domovih za starejše z domsko oskrbo v avstrijski štajerski regiji.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja na podlagi anketnega vprašalnika med 207 starejšimi v dveh domovih starejših v avstrijski štajerski regiji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testom, ANOVA testom ter Pearsonovim koeficientom korelacije.
Rezultati:. Ugotovljena je bila visoka stopnja zadovoljstva med bivanjem v domski oskrbi, saj so anketiranci visoko ocenjevali vse dejavnike zadovoljstva, ki so od najvišje ocenjenega v padajočem vrstnem redu »čistoča in higiena« (SD = 4,6), z enako stopnjo ocenjeni (SD = 4, 4) »hrana in pijača«, »bivanje in življenje«, »aktivnosti in prireditve« ter »zaposleni«, z enako stopnjo (SD = 4,3) jim sledijo »sprejem in vtis«, »spremljanje, oskrba, nega« ter »splošno zadovoljstvo«. Nekoliko nižjo povprečno oceno (SD = 4,1) je prejel dejavnik »komunikacija in informacije«, najnižjo povprečno oceno (SD = 4,0) pa sta prejela dejavnika »atmosfera in dobro počutje« ter »bivanje in življenje«. Statistično značilne razlike v zadovoljstvu starejših med raziskovalnima ustanovama niso bile ugotovljene (p = 0,133). Prav tako niso bile ugotovljene statistične razlike v zadovoljstvu z življenjem glede na glede na spol (p = 0,554) in starost (p = 0,108).
Razprava in sklep: Zavedanje pomena zadovoljevanja potreb starejših znotraj domov starejših naj bo tudi v prihodnje pomembna odskočna deska za njihovo uresničevanje, s ciljem zadovoljstva starejših, ki iz različnih razlogov ne morejo bivati doma. Ključne besede: kakovost, E-Qalin, oskrba, zadovoljstvo, domovi za starejše Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (980,81 KB) |
2. Uporaba prehranskih dopolnil med stanovalci v domovih za starejše v pomurjuTatjana Pernat Ščančar, 2023, magistrsko delo Opis: Povzetek
Prehrana vpliva na zdravje človeka v vseh življenjskih obdobjih. Še posebej pazljivi s prehrano moramo biti v starosti, saj se ob starostnih spremembah pojavljajo še bolezni. Starejši ljudje si radi lajšajo manjše težave z alternativnimi ukrepi, kamor sodijo tudi prehranska dopolnila, ki zaradi prepričanja, da samo pozitivno vplivajo na zdravje, pridobivajo na veljavi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo starejši v domskem varstvu v Pomurju.
Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela, podatki so bili pridobljeni z anonimnim anketnim vprašalnikom v osebnem intervjuju. Na anketna vprašanja je odgovorilo 109 starejših oseb v domskem varstvu dveh domov v Pomurju.
Z raziskavo smo ugotovili, da si kar 99,1 % starejših v domskem varstvu dopolnjuje prehrano z vitaminom D3, kar jim je bilo predpisano s strani zdravnika v času epidemije covida-19. 28,4 % stanovalcev je poleg vitamina D3 uživalo še najmanj eno prehransko dopolnilo. Dokazali smo, da med stanovalci domov za starejše v Pomurju ne obstaja povezava med izobrazbo in pogostostjo uporabe prehranskih dopolnil. Stanovalci v domskem varstvu so relativno dobro seznanjeni z možnimi neželenimi učinki, vendar ne vedo, kdaj naj z uživanjem prehranskih dopolnil prenehajo. Ugotovljeno je bilo, da se je uporaba prehranskih dopolnil v času pandemije covida-19 povečala.
Pomembno je, da dodatno izobrazimo zdravstvene delavce in poučimo uporabnike o varni in primerni uporabi prehranskih dopolnil ter možnosti poročanja neželenih dogodkov za lažje osveščanje javnosti in njihovo preprečevanje. Ključne besede: starejše osebe, domovi za starejše, prehranska dopolnila, varna uporaba, covid-19 Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 402; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,51 MB) |
3. Situacijsko preprečevanje kriminalitete z videonadzorom v domu starejših : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBor Bojo Pavlin, 2023, diplomsko delo Opis: Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena obstoječa literatura, na podlagi katere je bil narejen splošen pregled preprečevanja kriminala s situacijsko prevencijo s pomočjo videonadzora.
V diplomskem delu predstavimo preprečevanje kriminalitete s situacijsko prevencijo, njeno zgodovino, metode, katere se uporabljajo za preprečevanje kriminala, vrste kamer in opreme, s pomočjo katere se preprečuje kriminal, arhiviranje in snemanje videoposnetkov in podobno. Obstaja seveda več različnih klasifikacij prevencije, situacijska prevencija pa je ena izmed njih in predstavlja preventivni pristop ter temelji na zmanjševanju možnosti za zločin. Situacijska prevencija temelji na nekem sistematičnem in preprostem reševanju problemov, ki jih predstavimo v diplomskem delu. Pri situacijskem preprečevanju kriminalitete smo pozorni na problem, ki ga hočemo preprečiti, na iskanje rešitev za preprečevanje problema, na izvajanje intervencije in ocenjevanje učinkov določenih ukrepov.
Na koncu diplomskega dela pa predstavimo še Dom za starejše in njegovo okolje, metode in videonadzor, ki je uporabljen za preprečevanje kaznivih dejanj, ter pravne podlage, na podlagi katerih lahko izvajamo situacijsko preprečevanje kriminalitete s pomočjo videonadzora. Ključne besede: domovi za starejše, kriminaliteta, situacijsko preprečevanje kriminalitete, videonadzor, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,72 MB) |
4. Osamljenost stanovalcev v domovih za starejšeMateja Lavbič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize.
Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče.
Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva. Ključne besede: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 1270; Prenosov: 336
Celotno besedilo (793,67 KB) |
5. Primerjava etične kulture in etične klime v domovih za starejše v javnem in zasebnem sektorjuJasna Presečki, 2021, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je preučiti dimenzije etične kulture in etične klime v organizacijah javnega in zasebnega sektorja s področja socialne varnosti v Republiki Sloveniji (tj. tri domove za starejše v Republiki Sloveniji, ki so del javnega sektorja in tri domove za starejše, ki so del zasebnega sektorja). Z namenom, da bi ugotovili, ali se posamezne dimenzije etične kulture po tipologiji Kapteina ter posamezne dimenzije etične klime po tipologiji Victorja in Cullna, razlikujejo glede na delovno mesto ter izobrazbo zaposlenih ter ali se le-te razlikujejo glede na to ali je organizacija v lasti države ali v zasebni lasti. Ugotovili smo, da glede na delovno mesto in izobrazbo ni statistično značilnih razlik v ocenah etične klime in etične kulture. Glede na organizacijo, ali je ta v zasebni ali v javni lasti smo ugotovili statistično značilne razlike v ocenah etične kulture, medtem ko smo, pri ocenah etične klime hipotezo le delno sprejeli. Z obdelavo podatkov smo prišli do ugotovitev, da spremenljivki – stopnja izobrazbe zaposlenega in delovno mesto zaposlenega, ne vplivata na zaznavo etične kulture in etične klime v izbranih slovenskih domovih za starejše. Medtem ko spremenljivka – zvrst organizacije (tj. javni versus zasebni sektor), pri etični kulturi vpliva na zaznavo etične kulture v organizaciji, le delno pa to velja za etično klimo. Ključne besede: etična kultura, etična klima, domovi za starejše, javni sektor, zasebni sektor Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 5286; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,42 MB) |
6. Vpliv bolezni covid-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občaneAdis Burzić, 2021, magistrsko delo Opis: Pandemija je močno prizadela zdravstvene sisteme po celemu svetu, med najbolj ogroženimi pa so bili domovi za starejše občane. Ti so se v času epidemije srečevali z različnimi izzivi – pomanjkanje zaščitne opreme, sredstev za razkuževanje in hitrih testov so samo nekateri od problemov, ki so se pojavljali. Cilji in namen naloge so bili predstaviti vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kakšne načrte so imeli domovi za spopadanje z epidemijo ter kaj se je pri teh načrtih izkazalo za dobro in kaj slabo. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v domovih za starejše občane v času epidemije. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so glavni problemi, s katerimi so se srečevali v domovih po Sloveniji, pomanjkanje kadra, nepravočasna izobraževanja zaposlenih o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa ter pomanjkanje strokovne pomoči (delavnice, izobraževanja, sproščanja) za zaposlene na temo premagovanja stresa in spopadanja z novonastalo situacijo. V prihodnosti bi bil poudarek predvsem na ustreznem in pravočasnem izobraževanju zaposlenih.Obvezno bi bilo teoretično in praktično usposabljanje na temo preventivno-zaščitnih ukrepov, ki bi se ponavljalo na vsakih nekaj mesecev ter bi bilo obvezno za vse nove zaposlene v domovih za starejše občane. Poleg tega bi dodali še dodatna izobraževanja oz. delavnice na temo premagovanja stresa, ki bi zaposlenim pomagali pri spopadanju s stresom v takih situacijah. Na ta način bi lahko zmanjšali tudi izgorelost zaposlenih. Ključne besede: bolezen covid-19, organizacija dela, domovi za starejše občane, izobraževanje Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1799; Prenosov: 270
Celotno besedilo (603,07 KB) |
7. Prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in njihov vpliv na počutje starostnikov na primeru Doma Hmelina, d. o. o., RadljePatricija Tjukajev, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev. Ključne besede: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1992; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,29 MB) |
8. Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvuKarmen Wirth, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce.
Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje. Ključne besede: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 1827; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. Varnost pametnih domov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostEgzona Lutolli, 2018, diplomsko delo Opis: Razvoj tehnologije je konkretno posegel tudi na področje osebnega varnega prostora, ki ga predstavlja naš dom. Vse večja prisotnost pametne tehnologije na trgu je bila osnova za raziskavo, ali je vse to kar nam olajša življenje tudi varno? Prav tako hitro kot tehnologija se razvijajo tudi sistemi, ki ravno z njeno pomočjo omogočajo večji vdor v našo zasebnost. Primarni cilj diplomskega dela se osredotoča na predstavitev varnosti napredne tehnologije v primeru pametnih domov in naprav, ki jih vgrajujejo vanje. V praktičnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika anketirali potencialne uporabnike pametnih domov. Pridobili smo N=120 odgovorov s pomočjo katerih smo pridobili rezultate o mnenju glede koristnosti in varnosti uporabe pametnih domov. Na podlagi predhodno zastavljenih hipotez, smo s pomočjo rezultatov potrdili pet hipotez. Te so potrdile naše domneve o mnenju potencialnih uporabnikov glede koristnosti pametnih domov, o smatranju velikega dela gospodinjstev kot pametnih domov, o pogosti uporabi pametnih naprav v vsakdanjem življenju, o povezavi med pogostostjo uporabe in mnenjem o koristnosti pametnih domov ter o povezanosti med boljšim poznavanjem pametnih naprav in večjim zavedanjem nevarnosti pametnih domov. S pomočjo rezultatov smo zavrnili eno hipotezo, potencialni uporabniki namreč ne menijo, da so pametni domovi dovolj varni. Dve hipotezi o mnenju glede seznanitve s konceptom pametnega doma in povezanostjo med pogostostjo uporabe in večjim občutkom varnosti v pametnem domu pa nismo niti potrdili, niti ovrgli. Pričujoča raziskava je dobra osnova za številna nadaljnja raziskovanja o varnosti pametnih domov, ki bi temeljile tudi na praktičnih ugotovitvah s strani tistih, ki pametne domove že uporabljajo. Vsekakor gre v primeru pametnih domov za področje, ki že predstavlja določeno prednost vključevanja pametnih naprav v naše domove, vendar potrebuje nadaljnja raziskovanja tudi na področju varnostnih sistemov, saj gre za področje, ki zna v bodoče predstavljati pomemben del našega življenja. Ugotovitve te raziskave so pomembne tudi zaradi tega, ker gre za eno prvih raziskav na to temo, kar velja še posebej za Slovenijo, saj je pri nas koncept pametnega doma še v razvojni fazi. Ključne besede: tehnologija, pametna mesta, pametni domovi, pametni domovi za starejše, varnost, informacijska varnost, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1994; Prenosov: 300
Celotno besedilo (888,40 KB) |
10. Stanovanjsko varstvo starejšega prebivalstva v Sloveniji : domovi za starejše in lastniško zasedena stanovanjaBoštjan Kefo Kerbler, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Zaradi staranja prebivalstva je problematika ustreznega stanovanjskega varstva prebivalstva za starejše vse bolj pereča. V Sloveniji je za starejše ljudi na voljo več oblik bivanj za starejše, med katerimi smo se v članku osredotočili na dve, ki sta v Sloveniji najbolj razširjeni, in sicer na domove za starejše in lastniško zasedena stanovanja. Predstavljene so njune značilnosti, kritično so analizirali problemi obeh oblik stanovanjskega varstva in podane so rešitve teh problemov. Članek temelji na analizi relevantne literature, statističnih podatkov in rezultatov znanstvenih raziskav o obravnavani temi. Skozi razpravo prinaša nova spoznanja o možnostih zagotavljanje primerne stopnje stanovanjskega varstva starejšega prebivalstva v Sloveniji v prihodnje. Ključne besede: Slovenija, demogeografija, starejši ljudje, staranje prebivalstva, domovi za starejše Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1271; Prenosov: 146
Celotno besedilo (136,73 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |