| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN NJENO DEJANSKO UPOŠTEVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Žiga Marovt, 2011, diplomsko delo

Opis: Zametke kazenskega prava zasledimo že v prvih zapisih prava nasploh, kateri segajo že mnogo pred začetek našega štetja. Takrat je šlo predvsem za banalna pravila v smislu »zob za zob, oko za oko«. Skozi razvoj človeštva so ta pravila postajala konkretnejše narave in bolj določno urejala samo področje kazenskega prava. Skozi čas je nekako veljalo, da so razvitejše civilizacije imele bolj urejen pravni sistem in ponavadi tudi bolje varovale posameznika pred represijo države. Ljudje so si svoje pravice počasi izborili z raznimi upori in revolucijami, ki jih skozi tok zgodovine ni manjkalo. S tem so predvsem dosegli, da so se pravila začela zapisovati in so zagotavljala varstvo vseh in ne samo bogatejših slojev. Eden najpomembnejših korakov na področju kazenskega procesnega prava je bila uvedba načela domneve nedolžnosti. S tem je bila posamezniku zagotovljena ena izmed temeljnih pravic, ki jo danes vsebujejo skoraj vsi kazensko pravni sistemi po vsem svetu. Tako skorajda ne govorimo o demokratično razviti državi, v kolikor nima v svoj sistem vključenega načela domneve nedolžnosti. V glavnem je pri tem načelu pomembno, da je vsakdo domnevan za nedolžnega, v kolikor mu krivda ni dokazana izven razumnega dvoma. V samih pravnih aktih pa se to načelo pojavlja v različni oblikah.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, domneva nedolžnosti, razumljivi dvom, krivda
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2518; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (325,47 KB)

3.
MATERIALNA IN FORMALNA OBRAMBA OBDOLŽENCA
Maja Vornšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Naš sodoben kazenski postopek v Republiki Sloveniji obdolžencu, kot domnevnemu storilcu kaznivega dejanja, zagotavlja številne pravice tako na ustavni kot mednarodnopravni ravni. V boju proti kriminaliteti, ki je v interesu vsake družbe, noben zakon ne omogoča toliko posegov v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine kot Zakon o kazenskem postopku. Večina načel je povzetih iz Ustave Republike Slovenije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah. V slovenskem kazenskem postopku velja pravilo, da je oseba nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana s pravnomočno odločbo sodišča. To je ena izmed temeljnih človekovih pravic, ki se kot ovrgljiva domneva lahko ovrže na nepristranskem, objektivnem in z zakonom ustanovljenim sodiščem, ki ima pred seboj nalogo oziroma cilj presoditi ali je oseba, ki je v kazenskem postopku, nedolžna ali kriva, ter določiti kazensko sankcijo za storitev kaznivega dejanja. Sodišče, ki ima predvsem nalogo ločiti krive od nedolžnih, dejstva in posledično tudi sodbo, podkrepi z dokazi, ki so lahko v prid ali škodo obdolženca. V kazenskem postopku ima obdolženec pravico do zagovornika, ki si ga sam izbere, ali pa mu ga izbere sodišče, če je to določeno z zakonom. Prav tako obrambo obdolžencu omogoča tudi sodišče, državni tožilec in policija, tako da obramba z zagovornikom, ki omogoča da sta državni tožilec in obdolženec enakopravni strank, ni podana samo z strani obdolženca, ampak tudi iz nasprotne stranke in sodišča samega. Pred sodiščem vsak obdolženec, glede na njegovo naravo, težo kaznivega dejanja in mnenja odvetnika ubere svojo taktiko zagovora. Poznamo 3 temeljne strategije obrambe: zagovor, v katerem obdolženec priznava kaznivo dejanje, zagovor, v katerem ga zanika in obrambo z molkom. Tekom kazenskega postopka lahko obdolženec svojo strategijo tudi zamenja. Obdolženec je subjekt kazenskega postopka, njegova izjava pa dokazno sredstvo na sodišču. Novela ZKP-K je prinesla sedanji kazenski postopek nove spremembe in sicer predobravnalni narok, na katerem se obdolženec izjavi o obtožbi, možnost pogajanj in sklenitve sporazuma o priznanju krivde, ter odpoved določenim procesnim jamstvom.
Ključne besede: obdolženec, domneva nedolžnosti, zagovornik, obramba, molk, priznanje, zanikanje
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1172; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (838,72 KB)

4.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Ključne besede: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 4532; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (736,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici