| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Packings in bipartite prisms and hypercubes
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: ▫$2$▫-pakirno število ▫$\rho_2(G)$▫ grafa ▫$G$▫ je kardinalnost največjega ▫$2$▫-pakiranja grafa ▫$G$▫, odprto pakirno število ▫$\rho^{\rm o}(G)$▫ pa kardinalnost največjega odprtega pakiranja grafa ▫$G$▫, kjer je odprto pakiranje (oz. ▫$2$▫ pakiranje) množica vozlišč grafa ▫$G$▫, katerih dve (zaprti) soseščini se ne sekata. Dokazano je, da če je ▫$G$▫ dvodelen, potem je ▫$\rho^{\rm o}(G\Box K_2) = 2\rho_2(G)$▫. Za hiperkocke sta določeni spodnji meji ▫$\rho_2(Q_n) \ge 2^{n - \lfloor \log n\rfloor -1}$▫ in ▫$\rho^{\rm o}(Q_n) \ge 2^{n - \lfloor \log (n-1)\rfloor -1}$▫. Te ugotovitve so uporabljene za injektivna barvanja hiperkock. Dokazano je, da je ▫$Q_9$▫ najmanjša hiperkocka, ki ni popolno injektivno obarvljiva. Dokazano je tudi, da je ▫$\gamma_t(Q_{2^k}\times H) = 2^{2^k-k}\gamma_t(H)$▫, kjer je ▫$H$▫ poljuben graf brez izoliranih vozlišč.
Ključne besede: 2-pakirno število, odprto pakirno število, dvodelna prizma, hiperkocke, injektivno barvanje, celotno dominacijsko število, 2-packing number, open packing number, bipartite prism, hypercube, injective coloring, total domination number
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Izbrane verzije dominacijskih množic in njihova časovna zahtevnost
Lučka Višnar, 2021, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu predstavimo različne dominacijske množice, in sicer popolno, učinkovito ter neodvisno. V prvem delu so navedeni osnovni pojmi v teoriji grafov, vse potrebne definicije, izreki in trditve. V nadaljevanju predstavimo nekaj znanih NP-polnih problemov s področja dominacije na grafih in jih podkrepimo s primeri za namen dokazovanja časovne zahtevnosti. Za izbrane dominacijske probleme prikažemo kompleksnost odločitvenih problemov z dominacijskimi lastnostmi za glavne dominacijske množice (popolna, učinkovita in neodvisna) in druge izbrane dominacije. Nazadnje posežemo še po problemih popolnega dominacijskega števila za neodvisno, povezano in celotno dominacijo.
Ključne besede: dominacijska množica, popolna dominacijska množica, neodvisna dominacijska množica, učinkovita dominacijska množica, NP-polni problemi, dominacijsko število
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 762; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (694,82 KB)

3.
Nekatere lastnosti posplošenih grafov Sierpińskega
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavane in s slikovnimi zgledi predstavljene nekatere lastnosti posplošenih grafov Sierpińskega, zgrajenih na poljubnem baznem grafu G. V prvem poglavju so povzete osnovne definicije iz teorije grafov, ki so pomembne pri razumevanju magistrskega dela. Nato so predstavljeni grafi Sierpińskega in definirani posplošeni grafi Sierpińskega. Tretje poglavje obravnava popolno kromatično število obravnavanih grafov, med drugim tudi za konkretne primere baznih grafov, in sicer graf hiše, kolo, cikel in hiperkocko. V četrtem poglavju so z zgledi podane formule za izračun števila listov, število vozliščnega pokritja in neodvisno število v posplošenih grafih Sierpińskega. V poglavju je tudi dokazano, da sta kromatično in klično število teh grafov enaka kot v bazi. V nadaljevanju je podana zgornja meja dominacijskega števila obravnavanih grafov in tudi točno dominacijsko število teh grafov z dotičnimi lastnostmi. V zadnjem poglavju je dokazana spodnja meja krepke metrične dimenzije posplošenih grafov Sierpińskega in podana je formula za izračun te lastnosti v obravnavanih grafih, v katerih je vsako notranje vozlišče presečno vozlišče.
Ključne besede: posplošeni grafi Sierpińskega, popolno kromatično število, število vozliščnega pokritja, dominacijsko število, krepka metrična dimenzija.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1275; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (627,83 KB)

4.
Domination game played on trees and spanning subgraphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Igra dominacije na grafu ▫$G$▫ je bila vpeljana v [B. Brešar, S. Klavžar, D. F. Rall, Domination game and an imagination strategy, SIAM J. Discrete Math. 24 (2010) 979-991]. Dva igralca, Dominator in Zavlačevalec, drug za drugim izbirata po eno vozlišče grafa. Vsako izbrano vozlišče mora povečati množico vozlišč, ki so bila dominirana do tega trenutka igre. Oba igralca izbirata optimalno strategijo, pri čemer Dominator želi igro končati v najmanjšem možnem številu korakov, Zavlačevalec pa v največjem možnem številu korakov. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je število izbranih vozlišč v igri, kjer je Dominator prvi izbral vozlišče. Ustrezno invarianto, ko igro začne Zavlačevalec, označimo z ▫$gamma_g'(G)$▫. V članku sta obe igri proučevani na drevesih in vpetih podgrafih. Dokazana je spodnja meja za igralno dominacijsko število drevesa, ki je funkcija njegovega reda in maksimalne stopnje. Pokazano je, da je meja asimptotično optimalna. Dokazano je, da za vsak ▫$k$▫ obstaja drevo ▫$T$▫ z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k+1)$▫ in postavljena je domneva, da ne obstaja drevo z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k-1)$▫. Obravnavana je povezava med igralnim dominacijskim številom grafa in njegovimi vpetimi podgrafi. Dokazano je, da obstajajo 3-povezani grafi ▫$G$▫, ki vsebujejo 2-povezani vpeti podgraf ▫$H$▫, tako da je igralno dominacijsko število grafa ▫$H$▫ poljubno manjše od igralnega dominacijskega števila grafa ▫$G$▫. Podobno je dokazano, da za vsako celo število ▫$ell ge 1$▫ obstajata graf ▫$G$▫ in njegov vpeti podgraf $T$, tako da velja ▫$gamma_g(G)-gamma_g(T) ge ell$▫. Po drugi strani obstajajo grafi ▫$G$▫, za katere je igralno dominacijsko število vsakega vpetega drevesa v ▫$G$▫ poljubno večje od igralnega dominacijskega števila od ▫$G$▫.
Ključne besede: igra dominacije, igralno dominacijsko število, drevo, vpeti podgraf, graph theory, domination game, game domination number, tree, spanning subgraph
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1349; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Lower bounds for domination and total domination number of direct products graphs
Gašper Mekiš, 2009

Opis: An exact lower bound for the domination number and the total domination number of the direct product of finitely many complete graphs is given: ▫$gamma(times_{i=1}^t K_{n_i} ge t+1$▫, ▫$t ge 3$▫. Sharpness is established in the case when the factors are large enough in comparison to the number of factors. The main result gives a lower bound for the domination (and the total domination) number of the direct product of two arbitrary graphs: ▫$gamma(G times H) ge gamma(G) + gamma(H) - 1$▫. Infinite families of graphs that attain the bound are presented. For these graphs it also holds ▫$gamma_t(G times H) = gamma(G) + gamma(H) - 1$▫. Some additional parallels with the total domination number are made.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, dominacijska množica, dominacijsko število, celotna dominacijska množica, celotno dominacijsko število, direktni produkt grafov, poln graf, mathematics, graph theory, dominating set, domination number, total dominating set, total domination number, direct product graphs, complete graphs
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1305; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Domination game played on trees and spanning subgraphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2011

Opis: Igra dominacije na grafu ▫$G$▫ je bila vpeljana v [B. Brešar, S. Klavžar, D. F. Rall, Domination game and an imagination strategy, SIAM J. Discrete Math. 24 (2010) 979-991]. Dva igralca, Dominator in Zavlačevalec, drug za drugim izbirata po eno vozlišče grafa. Vsako izbrano vozlišče mora povečati množico vozlišč, ki so bila dominirana do tega trenutka igre. Oba igralca izbirata optimalno strategijo, pri čemer Dominator želi igro končati v najmanjšem možnem številu korakov, Zavlačevalec pa v največjem možnem številu korakov. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je število izbranih vozlišč v igri, kjer je Dominator prvi izbral vozlišče. Ustrezno invarianto, ko igro začne Zavlačevalec, označimo z ▫$gamma_g'(G)$▫. V članku sta obe igri proučevani na drevesih in vpetih podgrafih. Dokazana je spodnja meja za igralno dominacijsko število drevesa, ki je funkcija njegovega reda in maksimalne stopnje. Pokazano je, da je meja asimptotično optimalna. Dokazano je, da za vsak ▫$k$▫ obstaja drevo ▫$T$▫ z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k+1)$▫ in postavljena je domneva, da ne obstaja drevo z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k-1)$▫. Obravnavana je povezava med igralnim dominacijskim številom grafa in njegovimi vpetimi podgrafi. Dokazano je, da za vsako naravno število ▫$ell geq 1$▫ obstaja graf ▫$G$▫ z vpetim drevesom ▫$T$▫, tako da velja ▫$gamma_g(G)-gamma_g(T)ge ell$▫. Nadalje obstajajo 3-povezani grafi ▫$G$▫, ki imajo vpeta drevesa z igralnim dominacijskim številom poljubno manjšim od ▫$G$▫.
Ključne besede: igra dominacije, igralno dominacijsko število, drevo, vpeti podgraf, graph theory, domination game, game domination number, tree, spanning subgraph
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1484; Prenosov: 93
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Hevristike za iskanje najmanjše dominantne množice
Blaž Kajser, 2014, magistrsko delo

Opis: V problemu iskanja najmanjše dominantne množice imamo podan graf G, za katerega moramo poiskati najmanjšo podmnožico vozlišč, za katero velja, da predstavlja dominantno množico. V splošnem je problem NP-poln, zato za iskanje najmanjše dominantne množice uporabimo hevristike. Magistrsko delo je sestavljeno iz štirih poglavij. V prvem poglavju so povzete osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih v nadaljevanju potrebujemo za razumevanje magistrskega dela. Prav tako so v prvem poglavju definirane posebne družine grafov. V drugem poglavju sledi definicija dominantne množice in dokaz, da je odločitveni problem dominantne množice NP-poln problem. Predstavljene so tudi že znane zgornje in spodnje meje dominacijskega števila posameznih grafov. V naslednjem poglavju so predstavljene posamezne hevristike in njihova implementacija na problemu iskanja najmanjše dominantne množice v grafu. V zadnjem, četrtem poglavju pa so predstavljeni rezultati testiranja prej opisanih hevristik za problem najmanjše dominantne množice na kartezičnih, direktnih in krepkih produktih poti in ciklov.
Ključne besede: teorija grafov, dominantna množica, dominacijsko število, NP-poln problem, hevristike
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2225; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (563,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici