| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje : diplomsko delo
Dijana Krivec, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje smo raziskovali, kakšen vpliv ima prebiranje literarnih del na otrokovo besedišče in ustvarjalno pripovedovanje v obdobju šestih mesecev oz. petnajstih srečanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na mišljenje in govor, zgodnji govorni razvoj in kasnejši govorni razvoj. Opredelili smo pripovedovanje, rabo stavkov, besedni zaklad otrok, rabo slovnice in kakšna sta otroška domišljija ter ustvarjalnost. Podrobneje smo opredelili, kakšna je vloga odraslega, kako na otroka vpliva književna didaktika in kako lahko odrasla oseba spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost. V empiričnem delu smo interpretirali ter prikazali rezultate pridobljene raziskave oz. rezultate dveh preverjanj. Izpeljali smo dva preverjanja, in sicer začetno in končno, medtem pa smo načrtovali 15 dejavnosti, ki pokrivajo vsa področja kurikula. Otrokom smo v teh 15 srečanjih načrtno prebirali najrazličnejša izbrana literarna dela in izvajali dejavnosti, ki spodbujajo govor. V tem obdobju smo opazili ogromen napredek pri otrocih. Povečala sta se besedni zaklad in raba elementov ustvarjalnega pripovedovanja.
Ključne besede: govorjenje, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljija, vloga odraslega
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
Navezanost na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Tadeja Bašl, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana navezanost otrok na namišljene prijatelje v predšolskem obdobju. Teorijo navezanosti je v psihoanalizo uvedel John Bowbly (1984) ter predstavlja osnovo odnosa med otrokom in njegovim primarnim skrbnikom (mamo). Bowbly poudarja, da je skrb mame v prvih letih otrokovega življenja izjemno pomembna. V diplomskem delu je poudarek na osnovni teoriji navezanosti, ki se jo povezuje s pojavom namišljenih prijateljev v predšolskem obdobju. Namišljeni prijatelji so značilni za skoraj vse tri ali štiri leta stare malčke. Njihov pojav kaže na to, da se otrokova domišljija v tem obdobju najbolj razvija. V otrokovem življenju imajo pomembno vlogo, po čustveni plati predstavljajo varen način preizkušanja, kdo bi radi bili, njihov pojav pa je lahko tudi izraz otrokove potrebe po zasebnosti. Namišljeni prijatelji so pravzaprav zmožni pravih čudežev (Brazelton, 1999). V preteklosti je bila večina raziskovalcev razmeroma skeptična do vloge namišljenega prijatelja in so celo izražali skrb, da so otroci, ki se igrajo z njimi, rizični za razvoj psihopatoloških simptomov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001). Danes pa številni strokovnjaki menijo, da namišljeni prijatelji pravzaprav nimajo negativnega vpliva na otrokov razvoj. Piaget (1962, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je med prvimi poudaril prilagoditveno funkcijo namišljenih prijateljev v otrokovi igri, njegove teze pa so kasneje podprle še številne empirične študije. Ker smo prav odrasli tisti, ki se odločimo, kako bomo namišljene prijatelje sprejeli in se nanje odzivali, je raziskava namenjena ugotavljanju odnosa strokovnih delavcev – vzgojiteljic predšolskih otrok do namišljenih prijateljev. Iz analize raziskave je razvidno, da je izbrani vzorec anketiranih vzgojiteljic namišljene prijatelje opazil zelo redko, o njih se prav tako ne pogovarjajo veliko, vendar smo bili kljub temu zelo pozitivno presenečeni in veseli, ko smo ugotovili, da nimajo negativnega mnenja ali odklonilnega odnosa do njih.
Ključne besede: predšolsko obdobje, navezanost, domišljija, simbolna igra, namišljeni prijatelji.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
Razvoj pripovedovanja zgodbe pri 2–3 leta starih otrocih : diplomsko delo
Valentina Hudina, 2022, diplomsko delo

Opis: Otrok najbolj razvija svoj govor, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljijo ter odnos do nekaterih dejavnosti ravno v predšolskem obdobju, zato ima spodbudno okolje v tem času ogromno vlogo. Otroku moramo v vrtcu nuditi dovolj priložnosti za izražanje ter zanimive in igrive dejavnosti, ki bodo v njem spodbudile veselje do pripovedovanja. Vsak posameznik mora biti slišan, kar lahko omogočamo tudi s pogovorom in pripovedovanjem ter tako hkrati oblikujemo pozitivne in tople medsebojne odnose v oddelku. V obdobju osmih mesecev smo pet mesecev z izvajanjem nekaterih dodatnih dejavnosti otrokom nudili jezikovno-domišljijsko bogato okolje. Zanimalo nas je, ali bodo po približno osmih mesecih otroci, stari dve in tri leta, tvorili zgodbo, ali bodo v zgodbo vključili več sličic in več domišljijskih elementov in ali bodo pripovedovali dalj časa ter uporabili več besed. Prav tako nas je zanimal interes otrok za pripovedovanje, spremljali pa smo tudi posameznikovo prisotnost pri dejavnostih in tako ugotavljali, ali obstaja povezava med otrokovim napredkom ter številom izvajanih dejavnosti, pri katerih je bil posameznik prisoten. Prav tako smo opisali in evalvirali dejavnosti, ki smo jih z otroki izvajali v času med obema preverjanjema. Opazili smo velik napredek pri vseh otrocih, ki so bili prisotni pri večini izvajanih dejavnostih.
Ključne besede: Pripovedovanje, domišljija, zgodba, predšolski otrok, jezikovne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

4.
Spremljanje besedno-nebesednega izražanja domišljijskega binoma pri predšolskih otrocih, starih od pet do šest let
Tjaša Bizjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega največjega razcveta in je obenem zlati čas za razvoj razmišljanja ter odkrivanja samega sebe. Gre za obdobje otroške prilagodljivosti, ko odrasel posega v otrokov osebni prostor in mu pomaga pri krepitvi ustvarjalnosti ter poglobitve v domišljijski svet. Pri vstopu v svet domišljije otroku pomaga t. i. domišljijski binom, ki predstavlja igro dveh besed. Otrok se največ nauči prek komunikacije in interakcije z odraslo osebo, pri katerih je zelo pomemben dejavnik poslušanje. Prek tehnike poslušanja otrok prevzame veščine govora. Spremljali smo namreč besedno-nebesedno izražanje otrok v obdobju petih mesecev. Otrokom, starim od pet do šest let, smo ponudili možnost, da prek pripovedovanja zgodb spoznajo domišljijski binom, obenem pa se urijo v uporabi in združitvi sličic domišljijskih binomov, uporabi eno- ali večstavčnih povedi, knjižnega pogovornega jezika, narečnih besed, izpuščanja, dodajanja in zamenjavi glasov v besedah, počasni ali hitri odzivnosti, mašilih in odmorih. Opazili smo razpon razlik besednega in nebesednega izražanja tako med prvim kot zadnjim preverjanjem. Nekateri otroci so že na prvem preverjanju pokazali znanje na področju spremljanih kriterijev, večina pa jih je usvojila do konca petih preverjanj. Ugotovili smo, da za njihovo optimalno razvijanje otroci potrebujejo vaje v izražanju tako na besednem kot na nebesednem področju.
Ključne besede: besedno-nebesedno izražanje, domišljijski binom, predšolski otrok, domišljija, ustvarjalnost.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 1023; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju
Lea Harih, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja. Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja. Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Ključne besede: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1296; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

6.
Kako približati lutke otrokom v vrtcu
Martina Medenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom Kako približati lutke otrokom v vrtcu smo otrokom v vrtcu na drugačen in ustvarjalen način predstavili lutkovno-gledališko predstavo po pravljici Zrcalce, avtorja Gregorja Viteza, ob tem pa smo otrokom pripravili razne dejavnosti v prvem in drugem starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo raziskovali, kakšno vlogo imajo lutke v predšolskem obdobju, prav tako nas je zanimal otrokov razvoj ob igri z lutko. Kot bodoči vzgojitelji smo se poučili o metodah dela z lutkami, prav tako pa tudi o uporabi lutke in vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu. Skozi celotno diplomsko delo smo se poučevali o pozitivnih lastnostih lutk v pedagoškem delu. Seznanili smo se, kako dobro je lutko uporabljati v vrtcu, saj otrok v nas takrat vidi več oseb hkrati in kar je najpomembnejše, otrok nam začne zaupati. Lutke otrokom omogočajo razvoj na vseh področjih razvoja (kognitivnega, emocionalnega, socialnega in gibalnega). Z lutkovno dejavnostjo otrokom spodbujamo domišljijo in jih usmerjamo k ustvarjalnosti. Zavedamo se, kako pomembno vlogo ima igra v otrokovem življenju in z opazovanjem igre z lutko lahko vzgojitelj oz. starš opazi čustvene motnje oz. notranje težave, o katerih je otrok spregovoril z lutko. Lutka na roki predstavlja otroku novo osebo, njegovega prijatelja, ki je z njim vedno in tako otrok lažje sprejme nova pravila, stališča, norme in prijatelje ... Po teoretičnem delu pa sledi praktični del, kjer smo opisovali izdelavo lutk in scene za lutkovno-gledališko predstavo, ki smo jo odigrali otrokom v vrtcu. Prav tako smo opisali izvedene dejavnosti, ki smo jih izvedli v prvem in drugem starostnem obdobju.
Ključne besede: lutke, otrok, igra, vzgojitelj, domišljija, razvoj
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1609; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

7.
Gledališko-Improvizacijske igre v predšolskem obdobju
Daša Janže Štorgel, 2017, magistrsko delo

Opis: V različni literaturi lahko razberemo, da imajo gledališko-improvizacijske igrice velik pozitiven vpliv na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj. Ker so gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju pri nas novost, smo želeli le-te vnesti v otrokov vsakdanjik. Magistrsko delo z naslovom Gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen gledališke umetnosti v predšolskem obdobju. Spoznali smo, kakšen vpliv imajo gledališko-improvizacijske igrice na otrokov razvoj. Praktični del magistrske naloge smo izvedli pri otrocih, starih 2-4 let v obdobju dveh let (šolsko leto 2013/2014 in 2014/2015), iz Vrtca Sonček v Šmartnem ob Paki. Izvedli smo 33 gledaliških uric in s tem otroke seznanili z 48 različnimi gledališko-improvizacijskimi igricami. Z igrami smo želeli spodbuditi otroke h gledališki dejavnosti, razvijati ustvarjalnost in domišljijo posameznega otroka ter izboljšati delovanje skupine otrok kot celote. Na podlagi pridobljenih rezultatov, opažanj in otrokovih odzivov menimo, da nam je to uspelo.
Ključne besede: gledališke urice, gledališko-improvizacijske igre, otrok, vzgojiteljica, otrokov razvoj, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2018; Ogledov: 1508; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Šablone pri izdelavi lutk v vrtcu
Sanja Romarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava lutke kot dobro vzgojno sredstvo v vrtcu ter načine kako se jih lahko poslužujemo. Predstavljena je njihova pomembna vloga v vrtcu in vsi cilji, ki se pri lutkovni zaposlitvi lahko izvršijo. Predstavljene so tudi vse vrste lutk in metode dela z lutko ter načini, kako se jih poslužujemo. Lutkarstvo in lutkovne zaposlitve so v vrtcu zelo dobre za otroka, saj z njimi krepimo njihov domišljijski in ustvarjalni svet. Pri lutkovni zaposlitvi pa nas lahko zanese s prave poti in lahko otrokom z napačnimi načini in z napačnim pristopom uničimo njihovo brezmejno domišljijo in ustvarjalnost. Zato smo v nadaljevanju diplomskega dela predstavili, kaj šablone so, za kaj niso dobre za otroka in kakšne so naše najpogostejše napake pri vodenju takih zaposlitev. Na koncu je še analiza ankete na dano temo, ki so jo izpolnili strokovni delavci vrtcev po Sloveniji.
Ključne besede: Lutke, lutkarstvo, šablone, predšolska vzgoja, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1363; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

9.
IGRA VLOG KOT METODA IZKUSTVENEGA UČENJA PRI JEZIKOVNEM POUKU SLOVENŠČINE
Tanja Brčić Petek, 2016, magistrsko delo

Opis: Igra vlog je metoda izkustvenega učenja, ki omogoča učencu/dijaku, tudi študentu izgradnjo poglobljenega razumevanja učne snovi in izraţanje ustvarjalnosti ter ga spodbuja k razvoju raznovrstnih veščin, bazičnih miselnih veščin – primerjanje, razvrščanje, posploševanje, opredeljevanje, sklepanje, analiziranje, raziskovanje, veščin kritičnega mišljenja – analiza argumentov, preverjanje hipotez, pravilna raba jezika, komunikacijskih veščin – poslušanje, vzpostavljanje dvogovora. izraţanje stališč, mnenj. Z metodo igre vlog je mogoče uresničevanje širokega spektra vzgojno-izobraţevalnih ciljev tako na področju kognitivnega kot čustvenega razvoja posameznika. Učenci/dijaki s pomočjo učiteljevih navodil, smernic samostojno, domiselno in ustvarjalno, z miselnimi postopki predstavljajo dano situacijo, ustvarjajo razpravo, rešujejo nastale teţave in usvajajo snov. Poleg miselnih in intelektualnih procesov se prepletata tudi čustvena in domišljijska aktivnost. Izvedba pouka s pomočjo metode igre vlog in analiza pridobljenega znanja, stopnje ustvarjalnosti, zavzetosti, sodelovanja pri učenju sta bili usmerjeni k ugotovitvi, ali je s takšno obliko poučevanja/učenja v srednji šoli, gimnazijskem programu, mogoče doseči zastavljene vzgojno-izobraţevalne cilje in dijake motivirati za delo ter s tem narediti pouk zanimivejši in privlačnejši. Rezultati analize izdelkov, ocenjevanja kot posledice igre vlog, ki je bila izpeljana kot uvodna motivacija, kot popestritev pouka in kot metoda pridobivanja novega znanja, ponavljanja in utrjevanja znanja, ter ocenjevanja, torej v vseh fazah učnega procesa, so pokazali, da je igra vlog primerna in uspešna metoda poučevanja/učenja, saj so bili vzgojno-izobraţevalni cilji doseţeni, dijaki ustvarjalni, aktivni in uspešni.
Ključne besede: igra vlog, simulacija, domišljija, prevzem identitete, samostojno učenje, raziskovalno učenje, kognitivni razvoj, čustven razvoj
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 6078; Prenosov: 948
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
PRIMERJAVA NEKATERIH ELEMENTOV ZNOTRAJ WALDORFSKE IN MONTESSORI PEDAGOGIKE
Eva Župan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom »Primerjava nekaterih elementov znotraj waldorfske in Montessori pedagogike« je teoretske narave. V njej so na podlagi strokovne literature, ki obravnava področje različnih pedagoških konceptov in alternativnih oblik vzgoje, podane nekatere značilnosti vzgojnih konceptov Montessori in waldorfske pedagogike. Predstavljene so primerjave vloge okolja, kar vključuje urejenost prostora ter materiale, ki se nahajajo v Montessori in waldorfskem vrtcu, ter razlike in podobnosti med vlogo vzgojitelja in otroka. Primerjana je tudi avtoriteta v obeh vrtcih. Podrobneje je raziskana ena glavnih otrokovih aktivnosti - igra oziroma delo (v Montessori vrtcu). Pojem igre je opredeljen s teorijami različnih avtorjev, raziskan pa je tudi sam pomen igre v otroštvu. V nalogi je podana klasifikacija otroške igre po Toličiču, kjer je posebaj izpostavljena simbolna igra, katere v Montessori vrtcu ni moč zaslediti. Prav zato je podrobneje raziskan pomen simbolne igre v otroštvu. Primerjan je tudi pogled obeh pedagogik na proces intelektualicije v vrtcu. alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Ključne besede: alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 3189; Prenosov: 747
.pdf Celotno besedilo (294,07 KB)

Iskanje izvedeno v 5.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici