| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SPODBUJANJE USTVARJALNEGA UČENJA IN POUČEVANJA
Janja Trop, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem preučila odnos do ustvarjalnosti, razvijanja idej, ustvarjalnega razmišljanja, vzpostavljanja ustvarjalnega okolja in podpore ustvarjalnih posameznikov. Posvetila sem se odnosu med ustvarjalnostjo, inteligentnostjo, izobraževanjem ter učitelji. V naših šolah se vedno bolj uveljavljajo razne metode, oblike, sistemi, ki težijo k temu, da bi bil pouk bolj zanimiv, drugačen, ustvarjalen in odprt za spremembe ter prilagodljiv na današnji čas. Naloga današnjega učitelja je, da poleg izobraževanja spodbuja tudi ustvarjalnost otrok in jim omogoči stik z lastnimi potenciali. Jim pomaga, da izražajo svojo domišljijo in ideje, da kritično razmišljajo, in jim pomaga, da si sami pomagajo s svojo ustvarjalnostjo v nepredvidljivih situacijah v življenju. Kadar otrok izgubi stik z lastno ustvarjalnostjo, se ne more več soočiti z vsakdanjimi težavami, pritiski, izzivi itd. Empirični del temelji na anketiranju učiteljev razrednega pouka. Opredeljuje raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost; na učiteljevo delo, in raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost v izobraževanju.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno učenje, ustvarjalno mišljenje, ideje, domišljija, inteligenca, učitelj, raziskovanje, aktivnost, igra, izobraževalni proces, znanje
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 3625; Prenosov: 824
.pdf Celotno besedilo (518,64 KB)

2.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Simona Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Lutkovno gledališče Maribor sem se osredotočila predvsem na dve smeri, in sicer na lutkovna gledališča na splošno in na podrobnejši opis Lutkovnega gledališča Maribor ter na pomen in vrsto lutk v lutkovnem gledališču in lutkovno vzgojo v vrtcih. Pri opisovanju različnih kontekstov sem imela v mislih predvsem predšolske otroke. Lutkovno gledališče je pomemben dejavnik v razvoju otrok. Tu se lahko udeležijo posebnih predstav, delavnic, ustvarjalnic ali dobro premišljenih oblik izobraževanja. S tem lutkovna gledališča svoje delovanje in pomen ter še posebej lutke bolj približajo otroku in ga tako vpletejo kot aktivnega ustvarjalca. Lutka ima namreč neverjetno izrazno moč, saj se otrok z njeno pomočjo umiri in vstopi v svet pravljic. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces. Lutke izzivajo domišljijo in ustvarjalnost, naredijo svet prijaznejši in ustvarjajo pozitivno vzdušje. Javni zavod Lutkovno gledališče Maribor je bil ustanovljen z združitvijo dveh aktivnih ljubiteljskih lutkovnih gledališč v Mariboru – Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko Maribor in Malega gledališča lutk DPD Svoboda Pobrežje. Uradno o Lutkovnem gledališču Maribor govorimo od leta 1974 naprej. Zgodovina tega gledališča sega v leti 1945 in 1946, v čas, ko so se posamezniki spet zbirali in poskušali igrati s predvojnimi doma narejenimi lutkami. Sredi vsega razdejanja so mogli biti začetki zelo preprosti in skromni. V nalogi sem zajela tudi dela zakonca Varl, ki so zelo pomembna za razvoj lutkovnega gledališča Maribor.
Ključne besede: lutkovno gledališče, predstava, lutka, domišljija, javni zavod Lutkovno gledališče Maribor, Lutkovno gledališče KUD Jože Hermanko Maribor in malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2168; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
ROČNA LUTKA V VRTCU
Petra Grubelnik, Melita Ravlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Ročna lutka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili evropsko in slovensko zgodovino lutke. Naštete so vrste lutk. Natančno je opredeljena ročna lutka in njene lastnosti. Opisana je vloga lutke in kakšen je njen vpliv na otroke v vrtcu. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili primera dobre prakse pri delu v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju. V prvem starostnem obdobju smo dali poudarek na dnevno rutino v vrtcu, kar je za to starostno obdobje pomembno. Za to smo se odločili, ker je pri teh dejavnostih do sedaj bilo veliko joka, neučakanosti, otroci niso bili vztrajni. Prav to je bila naša motivacija, da v to vpeljemo lutko in preverimo njeno koristnost. Lutka je bila vključena tudi pri drugih področjih Kurikuluma, namen je bil opazovati, kje je lutka imela najmočnejšo vlogo. V drugem starostnem obdobju smo z otroki preko lutk spoznavali novo vsebino, preverili, kakšno vlogo ima lutka kot sredstvo motivacije, izdelovali lutke in izvedli dramatizacijo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, ali z ročno lutko v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju lažje in enostavneje dosegamo zadane cilje. V praktični del diplomske naloge so vključene tedenske priprave s cilji, vsaki pripravi sledijo tudi evalvacije. Evalvacije so dnevne ali tedenske, to je odvisno od zastavljene teme.
Ključne besede: ročna lutka, domišljija, motivacija, ustvarjalnost, projektno delo, dnevna rutina, dramatizacija
Objavljeno: 13.06.2012; Ogledov: 4277; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

4.
KVALITETNI VIDIK V PISNIH IZDELKIH UČENCEV PRVEGA RAZREDA
Anja Mohar, 2015, diplomsko delo

Opis: Kvalitetni vidik pisnih izdelkov učencev v začetnem obdobju osnovne šole zaznamujejo predvsem asociativni dogodki, personifikacije in ustvarjalnost, zato sem se v svojem diplomskem delu osredotočila na le-te dejavnike, ki so vplivali na vrednotenje izdelkov prvošolcev. V teoretičnem delu sem se dotaknila šestih področij opismenjevanja, ki so povezana s temo mojega diplomskega dela. Pisala sem o pomembnosti ustvarjalnega mišljenja, na kakšen način ga spodbujamo in kako lahko učitelji sami pripomoremo k razvoju le-tega, o bralnih strategijah, saj se branja med seboj lahko zelo razlikujejo, odvisno od vrste literature, ki jo beremo. Glede na to, da je govor ključnega pomena za razvoj otrokove pismenosti, sem razmišljala tudi o samem razvoju govora in procesu zaznavanja glasov od otrokovega rojstva dalje. Meni najbolj zanimiva tema je bilo pisanje o otroški domišljiji, saj sem spoznala, kaj jo zavira, kaj jo spodbuja in kako se otroška domišljija razvija. Razvoja mišljenja pa sem se v diplomski nalogi lotila le iz psihološkega vidika švicarskega filozofa Piageta, ki poudarja pomen štirih stopenj razvoja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem pisala o stopnjah razvoja pisanja otrok, grafomotoričnih vajah ter o pomembnosti pisnega sporazumevanja v začetni fazi opismenjevanja. V prvih razredih osnovnih šol so se otroci začeli sistematično opismenjevati v drugi polovici razreda, zato sem se osredotočila le na domišljijske dejavnike in kreativnost. Učenci so dobili sliko, ki so jo pisno opisali in dodali poljubne elemente. Preverila sem število asociativnih dogodkov, personifikacij in ustreznosti naslova zgodbe. Preverjala sem jih dvakrat, in sicer v prvi polovici šolskega leta pred sistematičnim opismenjevanjem in nato še v drugi med procesom pridobivanja črk, branja in pisanja. Ker me je zanimala samo njihova ustvarjalnost in domišljija, njihove pravopisne zmožnosti pisanja nisem upoštevala.
Ključne besede: asociativni dogodki, domišljija, branje, pisanje, govor, razvoj mišljenja in poslušanje
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 643; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Projektno delo z lutko pri predmetu narava
Veronika Vimer, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v delu s teorijo splošno opisuje lutke in lutkovno gledališče. Na kratko smo predstavili prstne igre, katere se pričnemo z otroki igrati že zelo zgodaj. Predstavili smo izdelavo lutk in omenili spodbude za razvijanje otrokovega govora. Razložili smo, kako otrok ob lutki razvija domišljijo in ustvarjalnost. Opisali smo vrste lutk in razlike med njimi. Osredotočili smo se na ročne in mimične lutke, saj smo jih otrokom v praksi predstavili. Poudarili smo, da lutka otroku služi kot motivacijsko sredstvo, ker ji zaupa in jo dobro sprejema. Omenili smo vključitev lutk v kurikulum. Povedali smo, kakšna je vloga vzgojitelja in katere metode dela uporabljamo. V drugem delu smo se nagibali k naravi, opisali smo gozd. Opisali smo, kako razvijati odnos do naravnega okolja in kakšen je otrokov stik z njim. Osredotočili smo se na vzgojo in učenje otrok v naravnem okolju. Podrobneje smo opisali rastline in živali, ki jih najdemo v gozdu, predvsem mravlje, saj smo v praktičnem delu za zaključek več časa namenili spoznavanju le-teh kot nekakšno zanimivost v gozdu. Omenili smo še ogrožanje in varovanje gozdov. V praktičnem delu smo pripravili 6 priprav s cilji, ki smo jih skozi izvajanje dejavnosti tudi uresničevali. Otrokom smo približali lutke in jih vseskozi povezovali z gozdom. Poglavitni namen praktične naloge je bil otroke seznaniti z izdelavo različnih lutk ter hkrati predstaviti značilnosti gozda s pomočjo lutke.
Ključne besede: Lutke, prstne igre, domišljija in ustvarjalnost, motivacijsko sredstvo, gozd, mravlje.
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 806; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (5,47 MB)

6.
Šablone pri izdelavi lutk v vrtcu
Sanja Romarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava lutke kot dobro vzgojno sredstvo v vrtcu ter načine kako se jih lahko poslužujemo. Predstavljena je njihova pomembna vloga v vrtcu in vsi cilji, ki se pri lutkovni zaposlitvi lahko izvršijo. Predstavljene so tudi vse vrste lutk in metode dela z lutko ter načini, kako se jih poslužujemo. Lutkarstvo in lutkovne zaposlitve so v vrtcu zelo dobre za otroka, saj z njimi krepimo njihov domišljijski in ustvarjalni svet. Pri lutkovni zaposlitvi pa nas lahko zanese s prave poti in lahko otrokom z napačnimi načini in z napačnim pristopom uničimo njihovo brezmejno domišljijo in ustvarjalnost. Zato smo v nadaljevanju diplomskega dela predstavili, kaj šablone so, za kaj niso dobre za otroka in kakšne so naše najpogostejše napake pri vodenju takih zaposlitev. Na koncu je še analiza ankete na dano temo, ki so jo izpolnili strokovni delavci vrtcev po Sloveniji.
Ključne besede: Lutke, lutkarstvo, šablone, predšolska vzgoja, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 457; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
PRIMERJAVA NEKATERIH ELEMENTOV ZNOTRAJ WALDORFSKE IN MONTESSORI PEDAGOGIKE
Eva Župan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom »Primerjava nekaterih elementov znotraj waldorfske in Montessori pedagogike« je teoretske narave. V njej so na podlagi strokovne literature, ki obravnava področje različnih pedagoških konceptov in alternativnih oblik vzgoje, podane nekatere značilnosti vzgojnih konceptov Montessori in waldorfske pedagogike. Predstavljene so primerjave vloge okolja, kar vključuje urejenost prostora ter materiale, ki se nahajajo v Montessori in waldorfskem vrtcu, ter razlike in podobnosti med vlogo vzgojitelja in otroka. Primerjana je tudi avtoriteta v obeh vrtcih. Podrobneje je raziskana ena glavnih otrokovih aktivnosti - igra oziroma delo (v Montessori vrtcu). Pojem igre je opredeljen s teorijami različnih avtorjev, raziskan pa je tudi sam pomen igre v otroštvu. V nalogi je podana klasifikacija otroške igre po Toličiču, kjer je posebaj izpostavljena simbolna igra, katere v Montessori vrtcu ni moč zaslediti. Prav zato je podrobneje raziskan pomen simbolne igre v otroštvu. Primerjan je tudi pogled obeh pedagogik na proces intelektualicije v vrtcu. alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Ključne besede: alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1375; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (294,07 KB)

8.
IGRA VLOG KOT METODA IZKUSTVENEGA UČENJA PRI JEZIKOVNEM POUKU SLOVENŠČINE
Tanja Brčić Petek, 2016, magistrsko delo

Opis: Igra vlog je metoda izkustvenega učenja, ki omogoča učencu/dijaku, tudi študentu izgradnjo poglobljenega razumevanja učne snovi in izraţanje ustvarjalnosti ter ga spodbuja k razvoju raznovrstnih veščin, bazičnih miselnih veščin – primerjanje, razvrščanje, posploševanje, opredeljevanje, sklepanje, analiziranje, raziskovanje, veščin kritičnega mišljenja – analiza argumentov, preverjanje hipotez, pravilna raba jezika, komunikacijskih veščin – poslušanje, vzpostavljanje dvogovora. izraţanje stališč, mnenj. Z metodo igre vlog je mogoče uresničevanje širokega spektra vzgojno-izobraţevalnih ciljev tako na področju kognitivnega kot čustvenega razvoja posameznika. Učenci/dijaki s pomočjo učiteljevih navodil, smernic samostojno, domiselno in ustvarjalno, z miselnimi postopki predstavljajo dano situacijo, ustvarjajo razpravo, rešujejo nastale teţave in usvajajo snov. Poleg miselnih in intelektualnih procesov se prepletata tudi čustvena in domišljijska aktivnost. Izvedba pouka s pomočjo metode igre vlog in analiza pridobljenega znanja, stopnje ustvarjalnosti, zavzetosti, sodelovanja pri učenju sta bili usmerjeni k ugotovitvi, ali je s takšno obliko poučevanja/učenja v srednji šoli, gimnazijskem programu, mogoče doseči zastavljene vzgojno-izobraţevalne cilje in dijake motivirati za delo ter s tem narediti pouk zanimivejši in privlačnejši. Rezultati analize izdelkov, ocenjevanja kot posledice igre vlog, ki je bila izpeljana kot uvodna motivacija, kot popestritev pouka in kot metoda pridobivanja novega znanja, ponavljanja in utrjevanja znanja, ter ocenjevanja, torej v vseh fazah učnega procesa, so pokazali, da je igra vlog primerna in uspešna metoda poučevanja/učenja, saj so bili vzgojno-izobraţevalni cilji doseţeni, dijaki ustvarjalni, aktivni in uspešni.
Ključne besede: igra vlog, simulacija, domišljija, prevzem identitete, samostojno učenje, raziskovalno učenje, kognitivni razvoj, čustven razvoj
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 2275; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
Gledališko-Improvizacijske igre v predšolskem obdobju
Daša Janže Štorgel, 2017, magistrsko delo

Opis: V različni literaturi lahko razberemo, da imajo gledališko-improvizacijske igrice velik pozitiven vpliv na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj. Ker so gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju pri nas novost, smo želeli le-te vnesti v otrokov vsakdanjik. Magistrsko delo z naslovom Gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen gledališke umetnosti v predšolskem obdobju. Spoznali smo, kakšen vpliv imajo gledališko-improvizacijske igrice na otrokov razvoj. Praktični del magistrske naloge smo izvedli pri otrocih, starih 2-4 let v obdobju dveh let (šolsko leto 2013/2014 in 2014/2015), iz Vrtca Sonček v Šmartnem ob Paki. Izvedli smo 33 gledaliških uric in s tem otroke seznanili z 48 različnimi gledališko-improvizacijskimi igricami. Z igrami smo želeli spodbuditi otroke h gledališki dejavnosti, razvijati ustvarjalnost in domišljijo posameznega otroka ter izboljšati delovanje skupine otrok kot celote. Na podlagi pridobljenih rezultatov, opažanj in otrokovih odzivov menimo, da nam je to uspelo.
Ključne besede: gledališke urice, gledališko-improvizacijske igre, otrok, vzgojiteljica, otrokov razvoj, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 521; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Kako približati lutke otrokom v vrtcu
Martina Medenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom Kako približati lutke otrokom v vrtcu smo otrokom v vrtcu na drugačen in ustvarjalen način predstavili lutkovno-gledališko predstavo po pravljici Zrcalce, avtorja Gregorja Viteza, ob tem pa smo otrokom pripravili razne dejavnosti v prvem in drugem starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo raziskovali, kakšno vlogo imajo lutke v predšolskem obdobju, prav tako nas je zanimal otrokov razvoj ob igri z lutko. Kot bodoči vzgojitelji smo se poučili o metodah dela z lutkami, prav tako pa tudi o uporabi lutke in vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu. Skozi celotno diplomsko delo smo se poučevali o pozitivnih lastnostih lutk v pedagoškem delu. Seznanili smo se, kako dobro je lutko uporabljati v vrtcu, saj otrok v nas takrat vidi več oseb hkrati in kar je najpomembnejše, otrok nam začne zaupati. Lutke otrokom omogočajo razvoj na vseh področjih razvoja (kognitivnega, emocionalnega, socialnega in gibalnega). Z lutkovno dejavnostjo otrokom spodbujamo domišljijo in jih usmerjamo k ustvarjalnosti. Zavedamo se, kako pomembno vlogo ima igra v otrokovem življenju in z opazovanjem igre z lutko lahko vzgojitelj oz. starš opazi čustvene motnje oz. notranje težave, o katerih je otrok spregovoril z lutko. Lutka na roki predstavlja otroku novo osebo, njegovega prijatelja, ki je z njim vedno in tako otrok lažje sprejme nova pravila, stališča, norme in prijatelje ... Po teoretičnem delu pa sledi praktični del, kjer smo opisovali izdelavo lutk in scene za lutkovno-gledališko predstavo, ki smo jo odigrali otrokom v vrtcu. Prav tako smo opisali izvedene dejavnosti, ki smo jih izvedli v prvem in drugem starostnem obdobju.
Ključne besede: lutke, otrok, igra, vzgojitelj, domišljija, razvoj
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 446; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici