| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aplikacije za upravljanje domen z uporabo protokola epp
Robi Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila implementirana aplikacija za registracijo domen, kontaktov in imenskih strežnikov z uporabo protokola EPP, ki je osnovan na strukturi XML in omogoča komunikacijo med registrom in registrarjem. Aplikacija je bila implementirana v programskem jeziku PHP, s knjižnicami Doctrine v kombinaciji z objektnim skriptnim jezikom JavaScript. Za shranjevanje podatkov smo uporabili sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami MySql. Preučili smo obstoječe rešitve in izboljšali uporabniško izkušnjo. Aplikacijo smo razvili ob podpori podjetja T-2 d.o.o., ki nam je omogočilo uporabo njihovih orodij, kot pomoč pri implementaciji.
Ključne besede: domena, EPP, XML, PHP, MySql, Doctrine, JavaScript, CSS
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 125; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Steganografski algoritem za skrivanje podatkov v digitalnem videu
Jan Henčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo moderno steganografsko metodo za shranjevanje skrivnih podatkov v video vsebine ter omogočimo skrivanje poljubnih sporočil v izbrane odseke video posnetka. Posnetek najprej pretvorimo v frekvenčno domeno s pomočjo diskretne kosinusne transformacije, kamor se nato shranijo podatki s pomočjo metode F5. Skrivni podatki so pred shranjevanjem dodatno zaščiteni s kriptiranjem. Stisnjeni posnetki se nato v pretočni obliki preko mreže pošljejo prejemniku. Prejemnik izvede inverzni postopek in izloči skrivna sporočila. Pri steganografiji je bistveno, da ostane obstoj komunikacije prikrit. Zaradi tega je v delu izvedena tudi primerjava podobnosti izvornih posnetkov s tistimi, ki imajo v sebi skrite podatke. V rezultatih pokažemo, da večja količina skritih podatkov bolj vpliva na kvaliteto, kar je bolj opazno pri animacijah in posnetkih nižje ločljivosti. Najbolj primerni za shranjevanje podatkov so naravni posnetki višjih ločljivosti.
Ključne besede: skrivanje podatkov, steganografija, frekvenčna domena, video vsebina
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 439; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

3.
Konstruiranje vzmetne sponke električnih vodnikov
Aleks Križanac, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je izdelati konstrukcijo vzmetne sponke, ki bo pritrjena na podporni izolator, in jo konstruirati po podanih zahtevah. Pri tem je potrebno zasnovati in izdelati ustrezen CAD model v SolidWorksu za topološko optimizacijo v programu ProTOp, s pomočjo katerega bomo ustvarili ustrezno obliko sponke, ki bo prenašala določene napetosti. Sponka mora imeti nosilce za vzmet in za kapo za razvlek vodnika, mora imeti ustrezno površino naleganja vodnika in možnost vpenjanja več različnih velikosti premerov vodnikov.
Ključne besede: ProTOp, SolidWorks, topološka optimizacija, povratno inženirstvo, analize, simulacije, CAD, premiki, napetosti, domena
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 311; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

4.
VZPOSTAVITEV WINDOWS OMREŽNE DOMENE
Božo Fujs, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili potek projekta vzpostavitve Windows omrežne domene v podjetju. V prvem delu smo predstavili teoretične osnove Microsoft Windows operacijskega sistema, razlike med domeno in delovno skupino ter podrobneje pogledali ključne gradnike domene. Izdelali smo posnetek trenutnega stanja in pripravili načrt novega. V testnem okolju smo pripravili vse potrebno za delovanje domene, vzpostavili identično stanje in s tem dobili vpogled v novi produkcijski sistem. Na podlagi uspešnih testov delovanja programov in storitev smo lahko začeli z integracijo v delovno okolje.
Ključne besede: Domena in delovna skupina, Aktivni imenik, Skupinske politike, Informacijska tehnologija, Strežniški sistem
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
Obratna ugrabitev domene
Špela Jelen, 2016, diplomsko delo

Opis: Uspešna podjetja se zavedajo, da je izbira ustrezne domene ključnega pomena za njihovo dobičkonosno poslovanje. Ponavadi izberejo domeno, ki sovpada z njihovo registrirano znamko. V kolikor ugotovijo, da je le-ta že zasedena, so jo pripravljena pridobiti tudi z zlorabo postopka reševanja domenskih sporov. Diplomsko delo obravnava omenjeni problem, t. i. obratno ugrabitev domene, ki je opredeljena kot pritožnikova (imetnik znamke) uporaba pravil v slabi veri, z namenom odvzeti domeno registriranemu imetniku domene. Diplomsko delo se osredotoča na mednarodni izvensodni postopek reševanja sporov »UDRP« . Predstavljene so prednosti in slabosti pravil tega postopka, s poudarkom na slednjih. Delo navaja številne odločbe razsodišč in na podlagi le-teh izpostavlja okoliščine, ki nakazujejo na obratno ugrabitev domene. Skozi delo avtorica kritično ugotavlja, da pravila postavljajo stranki v neenak položaj. Imetnik domene, ki je ponavadi šibkejša stranka v postopku, za razliko od pritožnika nima nobenega vpliva na izbiro ponudnika reševanja sporov, poleg tega obratnega ugrabitelja ne doleti nobena sankcija ob ugotovitvi zlorabe postopka, notranji pritožbeni postopek pa sploh ne obstaja. Delo navaja rešitve, ki bi pripomogle k izboljšavam na tem področju. Avtorica predlaga reformo pravil v smeri pravičnejšega obravnavanja obeh strank v postopku.
Ključne besede: pravo intelektualne lastnine, domena, znamka, domenski spor, obratna ugrabitev domene, slaba vera, zloraba postopka, alternativno reševanje domenskih sporov, Enotna politika reševanja domenskih sporov, Arbitražni in mediacijski center SOIL
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 938; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (564,37 KB)

6.
IMENIŠKE STORITVE V OPERACIJSKIH SISTEMIH WINDOWS IN UNIX (LINUX)
Gregor Kotnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali in naredili primerjavo med dvema imeniškima storitvama, to sta Active Directory, ki smo jo preizkusili na operacijskem sistemu Windows, ter imeniško storitev OpenLDAP, ki smo jo preizkusili na sistemu Linux. Opisali smo kako se namestijo potrebne domene za obe imeniški storitvi, preizkusili nekaj osnovnih metod za delo z uporabniki, ustvarili nekaj uporabnikov in jim dodelili ustrezne pravice. Nato smo se z drugo napravo povezali na strežnik, kjer je nameščena imeniška storitev, in se s pomočjo preverjanja pristnosti tudi povezali na imeniško storitev. Na koncu smo za vsako storitev opisali, kaj katera omogoča, njene prednosti, ter slabosti.
Ključne besede: imeniške storitve, Active Directroy, OpenLDAP, domena
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 1039; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

7.
Dimenzioniranje nosilca za EGR sistem
Nebojša Ilić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava dva različna pristopa k numerični analizi utrujanja komponente na dizelskem motorju. Analiziral se je nosilec EGR sistema, ki je privijačen na blok motorja. Vibracije pri obratovanju motorja povzročajo utrujanje materiala nosilca. Cilj magistrskega dela je s pomočjo MKE analize izračunati življenjsko dobo EGR nosilca. Na začetku so predstavljene osnove sestave dizelskega motorja in položaj obravnavanih komponent. Razloženo je tudi teoretično ozadje dimenzioniranja dinamično obremenjenih komponent. Prvi pristop zajema izračun življenjske dobe nosilca s pomočjo napetostne metode in statične numerične analize. Dobljeni rezultati prve analize prikazujejo porazdelitev napetosti po numeričnem modelu. Napetosti so bile precej pod pričakovanim velikostnim razredom, kar kaže na neprimernost prvega pristopa. Takšen način analize ne upošteva dinamičnih karakteristik nosilca, zato je v nadaljevanju predstavljen še drugi pristop, ki se imenuje analiza vibracijskega utrujanja. Ta analiza je bila opravljena s pomočjo namenskega programskega paketa za analize utrujanja fe-safe. Program omogoča posebno PSD analizo, ki upošteva lastne frekvence in harmonične lastnosti modela. Pri PSD analizi utrujanja se morajo obremenitve pretvoriti iz časovne domene v frekvenčno domeno. Predhodno je bilo potrebno opraviti analizo lastnih frekvenc ter analizo harmoničnega vzbujanja. Opravljene so bile še meritve vibracij na traktorskem dizelskem motorju. Iz rezultatov meritev smo naredili PSD diagram. Vse potrebne podatke smo uvozili v fe-safe, s pomočjo katerega smo izračunali življenjsko dobo nosilca. Rezultati PSD analize so po pričakovanju pokazali, da se v nosilcu ne pojavijo utrujenostne poškodbe, zato lahko sklepamo, da nosilec doseže neskončno življenjsko dobo. Nato je bila narejena še PSD analiza s FRF algoritmom, pri kateri se je izračunal varnostni faktor. Rezultate te analize si je mogoče grafično ogledati na numeričnem modelu.
Ključne besede: življenjska doba, vibracije, numerična analiza, frekvenčna domena, PSD
Objavljeno: 09.07.2015; Ogledov: 1185; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

8.
DVOSTOPENJSKO ADAPTIVNO IZBOLJŠANJE SLIKE PRSTNEGA ODTISA NIZKE KVALITETE NA OSNOVI UPOŠTEVANJA KONTEKSTNE INFORMACIJE
Marko Kočevar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Izboljšanje slike prstnega odtisa je ključni korak v sistemu samodejnega prepoznavanja prstnih odtisov (angl. Automatican Fingerprint System - AFIS). Zaradi slabe kvalitete prstnega odtisa lahko algoritem izločanja značilk nepravilno izloči značilke, ki nato vplivajo na nepravilno ujemanje prstnih odtisov in posledično na neučinkovito prepoznavo oseb na podlagi prstnih odtisov. Tehnike izboljšanja slike prstnega odtisa temeljijo na izboljšanju v prostorski ter frekvenčni domeni ali pa kombinaciji obeh. V doktorski disertaciji je definiran postopek dvostopenjskega adaptivnega izboljšanja slike prstnega odtisa nizke kvalitete s kontekstnimi filtri, uporabljenimi na prvi stopnji (v prostorski domeni) in dodatno na drugi stopnji (v frekvenčni domeni). Kontekstne filtre uvrščamo med usmerjene filtre, ki so krmiljeni na osnovi kontekstnih informacij (frekvenca in orientacija lokalnega grebena) v sliki prstnega odtisa. Ti filtri lahko spreminjajo strukturo grebena in dolin, kar pomeni, da lahko povežejo prekinjene grebene oz. ločijo povezane grebene. Vendar pa je potrebno pred izboljšanjem slike prstnega odtisa s kontekstnimi filtri najprej izboljšati kontrast in čitljivost slike z neusmerjenimi filtri. V ta namen smo definirali blokovno lokalno normalizacijo, ki jo optimiziramo adaptivno glede na spremembo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe kontekstnega izboljšanja na prvi stopnji smo predstavili dve tehniki izboljšanja; usmerjeno linearna anizotropično difuzijo in usmerjeno kompenzacijo lokalnega grebena, ki smo jo prav tako optimizirali z adaptivnim spreminjanjem velikosti maske glede na stopnjo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe krmiljenja usmerjenega difuzijskega filtra smo orientacijo grebena na osnovi gradienta dodatno izboljšali in definirali usmerjeno polje. Na drugi stopnji sliko prstnega odtisa dodatno izboljšamo s kratkočasovno Fourierjevo transformacijo. Dvostopenjski adaptivni algoritem učinkovito izboljša sliko prstnega odtisa v primerjavi z najsodobnejšimi algoritmi. Eksperimentalni rezultati, izvedeni na javno dostopni bazi prstnih odtisov FVC, so potrdili uspešnost definiranega postopka
Ključne besede: Izboljšanje slike prstnega odtisa, dvostopenjski postopek, frekvenčna domena, prostorska domena, obdelava slike, prepoznavanje prstnega odtisa
Objavljeno: 13.02.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

9.
OVERJANJE UPORABNIKOV V VEČ DOMENAH NA PROXY STREŽNIKIH
Matej Ravnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Danes je za večino podjetij in organizacij za dobro opravljanje poslanstva dostop do interneta nepogrešljiv. To je prepoznalo tudi vodstvo v naši organizaciji, zato se je odločilo, da dostop omogoči vsem zaposlenim, vendar tako, da bo zadoščeno tudi vsem varnostnim in drugim zahtevam organizacije. V diplomskem delu smo se ukvarjali s prenovo strežniške infrastrukture za zagotavljanje dostopa do interneta s poudarkom na overjanju uporabnikov. Slednji se nahajajo v več domenah Windows različnih generacij, zato je bilo težje zagotoviti transparentno in zanesljivo delovanje sistema. Problem overjanja smo rešili z uvedbo dodatne, povezovalne domene in vzpostavitvijo enosmernih domenskih zaupanj. Celotno rešitev, vključno s strežniki proxy in strežniki za izenačevanje obremenitve, smo v celoti postavili na odprtokodni programski opremi.
Ključne besede: overjanje uporabnikov, strežnik proxy, NTLM, domena Windows
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 1229; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

10.
NOVI MEHANIZMI TOKSIČNOSTI PRI BAKTERIJI Clostridium difficile
Mateja Zemljič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Clostridium difficile proizvaja tri toksine. Toksin A (TcdA, enterotoksin in citotoksin) in toksin B (TcdB, močen citotoksin) sta glavna dejavnika virulence, ki povzročata simptome driske in kolitisa. Nekateri sevi pa tvorijo še binarni toksin CDT. Prav tako bi določeni sevi lahko proizvajali tudi toksine, ki jih do sedaj pri tej bakteriji še ne poznamo. Toksin A in toksin B sta enoverižna proteina, sestavljena iz štirih funkcionalnih domen: encimske domene na N-terminalnem delu, cisteinske proteazne domene, centralne hidrofobne domene in vezavne domene na C-terminalnem delu proteina. Rekombinantni protein N-terminalne encimske domene toksina B in del rekombinantne C-terminalne vezavne domene toksina A imata lastnosti enake holotoksinu (celična smrt, imunski odgovor). Podobno delovanje za C-terminalno vezavno domeno toksina B do sedaj še ni bilo opisano. V raziskavo smo vključili seve bakterije C. difficile s poznanimi in atipičnimi toksičnimi učinki na celice. Uporabili smo TcdB referenčnega seva VPI 10463 in variantnega seva 8864 in njuni rekombinantni vezavni domeni rec-TcdB3VPI in rec-TcdB38864. Za in vitro študije interakcij med črevesnimi epitelnimi celicami in bakterijskimi toksini smo uporabili celični liniji epitelnih celic črevesja HT-29 in T84. Za proučevanje virulence sevov bakterije C. difficile pa smo izbrali živalski nevretenčarski model Caenorhabditis elegans. Rekombinantni vezavni domeni toksina B tako kot holotoksina poškodujeta epitelij, povzročita razpad tesnih stikov ter nekrozo oziroma apoptozo. Z vezavo na črevesne epitelijske celice vzpodbudita celice imunskega sistema in sprožita izločanje interlevkina 8. Holotoksin B sproži še proces avtofagije v črevesnih epitelijskih celicah. Nekateri sevi bakterije C. difficile so hemolitični. Poznavanje mehanizmov njihovega delovanja je tako bistvenega pomena za razumevanje bolezenskih znakov, ki jih povzročajo. Živalski nevretenčarski model C. elegans se je izkazal kot neprimeren živalski model za preučevanje virulence, vendar je njegova uporaba šele na začetku. Prvič smo opisali toksičnost C-terminalne domene TcdB, ki je neodvisna od modifikacije majhnih GTPaz in zelo verjetno predstavlja pomemben del pri okužbi z bakterijo C. difficile. Prav tako je poznavanje mehanizma delovanja toksina B pomembno za razumevanje njegove vloge pri celični smrti. Ker C. difficile pripada rodu z veliko in zelo razširjeno skupino toksinov, je velika verjetnost, da sevi C. difficile proizvajajo tudi toksine, ki celice lizirajo (hemolizini). S poznavanjem mehanizma delovanja toksinov lahko razložimo nekatere osnovne, pa tudi na prvi pogled nejasne fiziološke procese.
Ključne besede: Clostridium difficile, vezavna domena, toksin B, citotoksičnost, patogeneza, Caenorhabditis elegans
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 2381; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici