| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktaciji
Nikolina Mesarec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Ključne besede: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 891; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

2.
BIOLOGIJA SESNEGA OBNAŠANJA PRI PRAŠIČU: ONTOGENIJA, MEHANIZMI IN VZORCI
Janko Skok, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Ključne besede: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 2430; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (20,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici