| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbudno domače okolje za učenje in utrjevanje tujega jezika : magistrsko delo
Tanja Brodarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati v kolikšni meri imajo slovenski osnovnošolci spodbudno in nespodbudno domače okolje za učenje in utrjevanje angleščine kot tujega jezika ter kaj vpliva na samo vključevanje staršev v dotični proces. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili pomen in razširjenost angleščine v svetu, nadalje pa smo predstavili vlogo angleščine v slovenskem izobraževalnem prostoru. Predstavili smo tudi značilnosti spodbudnega in nespodbudnega domačega okolja za učenje angleščine kot tujega jezika ter kaj vpliva na njegovo oblikovanje. Teoretični del smo zaključili z navedbo aktivnosti za učenje in utrjevanje angleščine kot tujega jezika. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali potrebne podatke na vzorcu 146 staršev slovenskih osnovnošolcev. Zanimale so nas razlike v odgovorih staršev glede na starost, socialno-ekonomski status, lastno uporabo angleščine pri zaposlitvi in vzgojno-izobraževalno obdobje otroka. Rezultati kažejo, da se starši zavedajo pomena znanja angleščine kot tujega jezika in uvedbe raznolikih učnih aktivnosti v domače okolje. Med starši obstajajo statistično značilne razlike pri lastni usposobljenosti na področju angleškega jezika glede na socialno-ekonomski status in lastno uporabo angleščine. Razlike so pojavijo tudi pri pogostosti in načinih spodbujanja učenja in utrjevanja angleščine v domačem okolju glede na socialno-ekonomski status, lastno uporabo angleščine ter vzgojno-izobraževalno obdobje otroka. Rezultati so pokazali, da se starši strinjajo, da je domače okolje izjemnega pomena za podporo otrokovega učnega procesa angleščine.
Ključne besede: tuj jezik, angleščina, domače okolje, starši, spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

2.
Oblikovanje modela obravnave starejših pri izvajanju dnevnih aktivnosti v domačem okolju
Katarina Galof, 2020, doktorska disertacija

Opis: Staranje in dolgotrajna oskrba predstavljata del našega vsakdana. Staranje je namreč sestavni del življenjskega ciklusa, v katerega na ravni celotnega organizma vstopamo že ob rojstvu. Bolezen in starost lahko zelo hitro povzročita spremembe na področju zdravstvenega stanja. Če nas bolezen dohiti nepripravljene na področju seznanjenosti z možnostmi, ki jih nudi lokalno okolje na področju pomoči za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v obdobju starosti, lahko zaradi trenutnega nepoznavanja možnih rešitev odreagiramo s časovno, socialno ali materialno stisko. Z uporabljenim anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o samostojnem funkcioniranju starejših v domačem okolju pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Zanimalo nas je, koliko pomoči za ožje in širše dnevne aktivnosti potrebujejo, ali pri izvedbi aktivnosti uporabljajo različne pripomočke in na kakšen način so jih pridobili. Ker so v obstoječem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva starejšim v domačem okolju na voljo obiski patronažne službe in socialne oskrbovalke, nas je zanimalo, kdo starejše obiskuje z namenom nudenja pomoči pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in katerega izmed deležnikov bi izbrali za pomoč pri izvedbi vsakodnevnih aktivnosti, če bi jo potrebovali. Za sodelovanje pri raziskavi smo prosili članice Združenja društev upokojencev Slovenije in k raziskavi povabili njihove člane. Vključitveni kriteriji članov društev upokojencev Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi, so bili: starost nad 65 let, bivanje doma in pripravljenost za prostovoljno sodelovanje. Za potrebe raziskave smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Za njihovo preverjanje smo predvideli uporabo parametričnih testov. Izkazalo se je, da smo v veliko primerih dobili nenormalno porazdeljene podatke, kar smo nato upoštevali pri izbiri testov za potrjevanje hipotez. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da so starejši bolj samostojni pri izvajanju ožjih dnevnih aktivnosti (kopanje, oblačenje, uporaba stranišča, premeščanje, kontinenca, hranjenje, zunanji videz, hoja) in da pri izvedbi širših dnevnih aktivnosti (uporaba telefona, nakupovanje, priprava obroka, gospodinjenje, pranje perila, mobilnost po soseski, uporaba zdravil) potrebujejo več pomoči. Največ pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti jim nudijo svojci in prijatelji. Dodatni viri oblike pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti so formalni (socialne oskrbovalke) in neformalni (sorodniki in prijatelji) izvajalci. Med medicinskimi pripomočki pogosto uporabljajo očala za branje in podaljšano žlico za obuvanje čevljev. Izjemno pomembno mesto med pripomočki ima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v obliki mobilnega telefona. Prilagajanje bivalnega okolja je področje, ki so ga starejši v določenih primerih že usvojili oziroma so bili z enostavnimi prilagoditvami seznanjeni v preventivnih programih ali prek najrazličnejših medijev. Z vidika prilagajanja domačega okolja je bistveno razmišljanje o primernosti urejanja bivalnih površin v času prenove oziroma pred upokojitvijo, ko finančna sredstva še dopuščajo tovrstna vlaganja in so spremembe še sprejemljive. Rezultati raziskave predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje nabora storitev in njihovih vsebin za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. Bili so naše izhodišče za oblikovanje spiralnega modela dolgotrajne oskrbe. Vodili so nas v nadaljnje raziskovanje, kjer smo z generiranjem in identifikacijo potreb starejših po delovnoterapevtskih storitvah s pomočjo spiralnega modela oblikovali nabor delovnoterapevtskih storitev za področje dolgotrajne oskrbe. Oblikovani spiralni model dolgotrajne oskrbe temelji na vključevanju tako formalnih kot neformalnih deležnikov v sistem nudenja in izvajanja storitev za potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z aplikacijo tovrstnega interdisciplinarnega načina obravnave starejših jim bomo omočili kakovostno preživljanje jeseni življenja v domačem okolju na način, ki so si ga izbrali sami.
Ključne besede: starostnik, dnevne aktivnosti, domače bivalno okolje, spiralni model, delovnoterapevtski standard
Objavljeno v DKUM: 16.07.2020; Ogledov: 838; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

3.
Odpust pacienta iz bolnišnice in nadaljevanje zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu
Mojca Žele, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Ležalna doba v bolnišnici se krajša, pacienti so vedno hitreje odpuščeni v domače okolje, kjer mnogi potrebujejo nadaljevanje zdravstvene obravnave. Tudi odpust novorojenčka in otročnice pogosto ni javljen patronažni službi, saj se mnogo porodnišnic sklicuje na varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti kako poteka kontinuirana zdravstvena obravnava v patronažnem varstvu po odpustu pacienta iz bolnišnice ter otročnice in novorojenčka iz porodnišnice. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo smo vključili 7 diplomiranih medicinskih sester v enem izmed zdravstvenih domov na Štajerskem v enoti patronažnega varstva. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, ki smo jih predhodno dobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev ter jih opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da kontinuiteta zdravstvene obravnave po odpustu pacienta oz. otročnice in novorojenčka v domače okolje ni vedno zagotovljena. Pogosto prihaja do prekinitve informacij oz. so le-te pomanjkljive, kar vpliva na delo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ter pacienta oz. otročnico in novorojenčka in njihovo zdravstveno stanje. Diskusija in zaključek: Potrebno bi bilo urediti enotno dokumentacijo ob odpustu, nanašajočo se na zdravstveno nego ter oskrbo ali še boljše, urediti informacijski sistem po vsej državi. Enotni informacijski sistem bi omogočal vpogled vsem zdravstvenim delavcem na vseh ravneh, zaposlenim v različnih ustanovah ter preprečeval izgubo informacij.
Ključne besede: kontinuirana zdravstvena nega in oskrba, odpust v domače okolje, patronažna zdravstvena nega, koordinacija dela
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1165; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (598,04 KB)

4.
Bolečina v križu pri pacientu/človeku v domačem okolju
Doris Koroša, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina v križu je pogost problem, pojavlja se pri aktivni populaciji in predvsem pri starostnikih. Bolečina v križu je lahko posledica prevelikega indeksa telesne mase, težkega fizičnega dela, nepravilnega sklanjanja in dvigovanja. Bistveno vlogo pri obravnavi pacienta z bolečino v križu na domu ima patronažna medicinska sestra. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri pacientki z bolečino v križu in kakšen je vpliv bolečine v križu na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: V študiji primera smo izpostavili tri negovalne probleme: kronična bolečina v križu, nesposobnost samostojnega vzdrževanja gospodinjstva in povišana telesna teža. Študija primera je pokazala, da bolečina v križu vpliva na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Bolečina v križu znižuje kakovost življenja pacientke in vpliva na njeno socialno življenje. Z rednim izvajanjem vaj za krepitev hrbtnih mišic in zdravim življenjskim slogom se lahko funkcioniranje pacientke izboljša.
Ključne besede: bolečina v križu, domače okolje, zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1721; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

5.
VPLIV BARV NA ČLOVEKA V DOMAČEM OKOLJU
Anja Bohinc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izhodišča Barve nas obdajajo v vsakem trenuteku našega življenja in zavedno ter nezavedno vplivajo na kakovost življenja vsakega posameznika. Domače okolje je za večino ljudi edino okolje, kjer se lahko sprostijo in si uredijo okolje, tako da ustreza njihovemu načinu življenja. Primerna izbira barv v tem okolju je zato bistvenega pomena. Namen V raziskavi smo želeli preveriti, ali so ljudje zadovoljni z izbiro barv v svojem domačem okolju, kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev pri izbiri barv, za katere barve se na splošno odločajo ter ali uporabljajo različne oziroma enake barve v prostorih z različnim namenom uporabe. Raziskovalna metodologija Raziskava, v kateri so sodelovale 103 osebe, starejše od 18 let, smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultate smo analizirali s programom SPSS 21.0 in Excel 2010. Statistične metode, ki so bile uporabljene za obdelavo podatkov, so: - izračun frekvenc in odstotkov, - izračun odstotkov vprašanja z več možnimi odgovori, - izračun srednjih vrednosti, - Pearsonov test hi-kvadrat, - binomialni test. Rezultati V vzorcu raziskave je bilo dve tretjini žensk in ena tretjina moških. Med njimi je bila skoraj polovica starih med 32 in 45 let, najmanj pa je bilo starih nad 60 let. Pri opremljanju domačega okolja prevladujejo nežne, pastelne barve, sledijo svetle žive barve oziroma kombinacija naštetega. Temnejše, umirjene barve uporablja le manjši odstotek anketirancev. Ljudje se odločajo za podobno izbiro barv v prostorih, ki imajo različen namen uporabe, kot so kuhinja, spalni in dnevni prostor. Izbira barv je največkrat odvisna od dejavnikov, ki so osebne narave, vendar še vedno praktični vidik izbire barv postavljajo pred barvne smernice in predhodno znanje o barvah. Barve v domačem okolju iz otroštva le deloma vplivajo na poznejšo izbiro barv, ko si ljudje urejajo svoje domače okolje. Manjši delež anketiranih oseb meni, da barve nimajo nikakršnega vpliva na njihovo počutje. Med tistimi, ki so nasprotnega mnenja, pa jih večina meni, da je vpliv barv v vseh prostorih domačega okolja pozitiven. Več kot polovica anketiranih oseb je s svojo izbiro barv popolnoma zadovoljnih, dobra tretjina le delno, zanemarljiv odstotek pa jih je z izbiro popolnoma nezadovoljnih. Mnenje o tem, ali so izbiri barv za svoje domače okolje posvetili dovolj časa, je deljeno in se precej enakomerno porazdeli med tiste, ki so mnenja, da so izbiri barv posvetili dovolj časa in tiste, ki menijo, da bi predhodno lahko pridobili več časa in pridobili več znanja o vplivu barv. Zaključki Ugotovili smo, da kljub temu da se ljudje zavedajo vpliva barv v njihovem domačem okolju, ki je v visokem odstotku pozitiven, bi pred urejanjem domačega okolja lahko več časa posvetili izbiri barv in pridobili več predhodnega znanja o barvah in njihovem vplivu, saj je to ključ do prijetno urejenega bivalnega okolja.
Ključne besede: - barve - vpliv - domače okolje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1168; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
SPOZNAVANJE DOMAČEGA KRAJA RADLJE OB DRAVI S PROJEKTNIM UČENJEM
Dominika Karlatec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali definicije projektnega učenja in projektnega dela. Predstavljeni so tipi projektnega dela, osnovne značilnosti in etape projektnega dela, ki tvorijo pomembne elemente pri projektnem učenju in razvijajo trajno znanje otrok. Osredotočili smo se na uvajanje otrok v lokalno družbeno okolje in zato raziskali in predstavili pomembnejše kulturne ustanove in kulturne znamenitosti kraja Radlje ob Dravi, ki smo jih v praktičnem delu vključili v načrtovanje projektnega dela. V praktičnem delu je predstavljen projekt Spoznavanje domačega kraja Radlje ob Dravi s projektnim učenjem, ki smo ga izvedli v vrtcu Radlje ob Dravi. Projekt je predstavljen po etapah projekta. Ugotovili smo, da otrok pri projektnem učenju aktivno sodeluje prav v vseh etapah projekta, tudi pri idejni zasnovi in načrtovanju. Prav tako morajo biti naloge vodje projekta in ostalih udeležencev jasno opredeljene. Skozi projektno učenje otrok pridobiva predvsem na organizacijskih in komunikacijskih spretnostih. Pri načrtovanju projekta otrok pridobiva organizacijske veščine, ob obisku institucij in kulturnih znamenitosti ter pri vmesnih etapah otroci pridobivajo komunikacijske veščine. Praktični del projekta se je izvajal zunaj vrtca, na prostem in v institucijah zunaj vrtca. Otrokom je bila ta oblika dela všeč.
Ključne besede: predšolska vzgoja, projektno učenje, evalvacija projekta, domače okolje, družba
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1301; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
VPLIV SOCIALNO – EKONOMSKIH VREDNOT NA KAKOVOST PREHRANE STAROSTNIKA V DOMAČEM OKOLJU
Marijana Lesničar, 2015, diplomsko delo

Opis: Slika 1: Prehranska piramida 14 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili vpliv socialno-ekonomskih in zdravstvenih vrednot na kakovost prehrane starostnikov, vpliv domačega okolja na to, kakor tudi pomen problema uravnotežene in pravilne prehrane starostnikov ter vsebnosti hranilnih snovi v živilih. Skozi anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v društvu upokojencev Maribor Tabor smo ugotovili koliko so starostniki seznanjeni s pomenom zdrave prehrane za kvalitetno in dolgo življenje, koliko posvečajo pozornost vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov v živilih, ki jih kupujejo in uživajo. V rezultatih so podani odgovori na vprašanja anketirancev iz katerih smo ugotovili, da se vedno več starostnikov zaveda pomena zdrave in uravnotežene prehrane, vendar pa jih omejujejo finančna sredstva. Večina je mnenja, da bi veliko bolj pazili na vsebnost sestavin v živilih, če bi bila finančna sredstva večja. Tako pa se trudijo usklajevati uživanje živil z zmožnostjo nakupa, kolikor je pač to mogoče. Ključne besede: starostniki, socialno-ekonomske vrednote, zdravstvene vrednote, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali.
Ključne besede: kakovost prehrane, starostnik, domače okolje, socialne vrednote, ekonomske vrednote.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 1004; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (449,60 KB)

8.
SHIZOFRENIJA V DOMAČEM OKOLJU
Darja Skerlovnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena od hujših duševnih motenj iz skupine psihoz je shizofrenija. Shizofrenija pa ne pomeni razcepljene osebnosti, kot se velikokrat zdi, čeprav samo ime izvira iz skovanke besed shizo, kar pomeni razcep, n fren, kar pomeni razum. Tako bi lahko rekli da v tem smislu shizofrenija na nek način pomeni kvečjemu odklon bolnika od realnosti. Shizofrenija pa ne prizadene samo posameznika temveč celotno družino, zato je predmet raziskovanja diplomske naloge shizofrenija v domačem okolju. Pomembno vlogo ima patronažna medicinska sestra pri obravnavi pacienta s shizofrenijo. S pacienti s shizofrenijo morajo patronažne medicinske sestre namreč vzpostaviti empatičen odnos, biti morajo iskrene, dosledne, saj so prav pacienti s shizofrenijo bolj občutljivi. Tako morajo patronažne medicinske sestre zaupati v svoje sposobnosti in verjeti vanje, biti morajo strokovno usposobljene, predvsem pa pomagati družini kot pacientu pri vzpostavitvi odnosa. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoreičnega ki zajema opis duševne motnje - shizofrenije, kakšna je vloga družine in patronažne medicinske sestre pri obravnavi pacienta s shizofrenijo, zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo in zdravstvena vzgoja, medtem ko je v empiričnem delu raziskava pacienta s shizofrenijo in njegovim svojcem. Raziskava je pokazala, da je vloga patronažne medicinske sestre pri pacintu s shizofrenijo pomembna, prav tako pri vključevanju družine in pacienta v okolje.
Ključne besede: shizofrenija, pacient s shizofrenijo, domače okolje, svojci, zdravstvena nega, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2015; Ogledov: 1678; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (912,08 KB)

9.
ZANIMANJE STAROSTNIKOV ZA DOMSKO VARSTVO
Maja Vukanič, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Staranje ni bolezenski proces, saj gre za naraven in neizogiben proces. S staranjem starejši ljudje izgubljajo telesne in duševne sposobnosti, soočajo pa se z mnogimi spremembami staranja kot so biološke ali fizične, psihične in socialne spremembe staranja. Tisti starostniki, ki so sposobni skrbeti sami zase, bivajo v domačem okolju, kadar več ne zmorejo skrbeti sami zase, se jih večina odloči za domsko varstvo. Namen diplomskega dela je izpostaviti najobičajnejše spremembe posameznikov v starosti in običajne razloge za odločitev o bivanju v domskem varstvu ter z raziskavo ugotoviti, ali so starostniki že razmišljali o domskem varstvu in kdaj bi se zanj odločili. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo, obenem pa smo uporabili tudi slovensko in tujo strokovno ter znanstveno literaturo. Rezultati: 57 % anketirancev bi se za domsko varstvo odločilo, če bi ostali brez družine, 80 % anketirancev predstavlja največjo oviro za odločitev domskega varstva prevelik strošek bivanja v domskem varstvu in 33 % anketirancev predstavlja oviro oddaljenost od družine. Sklep: V Sloveniji in drugod po svetu se prebivalstvo intenzivno stara, nastajajo demografske spremembe, s tem pa je povezano staranje prebivalstva kakor nove potrebe organizacij, ki skrbijo za starostnike. Pomembno je, da bo starejšim zagotovljena kakovostna starost in sicer v domačem okolju ali v domskem varstvu. Kadar se poslabša zdravstveno in funkcionalno stanje starostnika, se poveča zanimanje za domsko varstvo zaradi zmanjšanja možnosti, da bi starostnik bival v domačem okolju.
Ključne besede: starostnik, starostne spremembe, domsko varstvo, domače okolje
Objavljeno v DKUM: 23.03.2015; Ogledov: 1637; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

10.
Socialna osamelost starostnika na domu
Nastja Borovnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Osamljenost starejših v naši družbi ni tako redek pojav in predstavlja uničujoč vpliv na zdravje in posledično tveganje za prezgodnjo smrt starejšega prebivalstva. Starejši lahko občutijo osamljenost tudi takrat kadar imajo v bližini svojce in prijatelje.V diplomskem delu smo obravnavali socialno osamelost starostnika v domačem okolju. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na osamljenost. Predstavili smo skrb za starejše, potrebo po medčloveškem odnosu, socialne odnose v starosti, socialno vključenost in izključenost starejših ter medgeneracijsko povezanost. Izpostavili smo pomen zdravstvene nege in socialne dejavnosti v patronažnem varstvu. V raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivni pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. V raziskavo je bil vključen starostnik in njegov svojec. Podatke smo pridobili na osnovi vodenega razgovora, ki je vseboval 12 vprašanj vezanih na osnovne življenjske aktivnosti in 18 vprašanj na temo socialne osamljenosti starostnika ter 15 vprašanj namenjenih za svojce. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli v domačem okolju starostnika v letu 2013. Želeli smo ugotoviti ali ima starostnik stike s svojci, drugimi sorodniki, prijatelji ter sosedi in ali se počuti osamljenega. Zanimalo nas je tudi, če družina opazi, da je njihov svojec osamljen in na kakšen način to izrazi. Razultati raziskave so pokazali, da je starostnik občasno osamljen, ker nima ključne osebe ob sebi, čeprav ima okoli sebe veliko ljudi, kateri ga imajo neizmerno radi.
Ključne besede: Socialna osamelost, osamljenost, starostnik, domače okolje, zdravstvena nega, družina.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2014; Ogledov: 1710; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici