1. Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini KozjeMaja Garbas, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj.
V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1513; Prenosov: 224
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Bralne navade v Občini MutaNadja Pušnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Bralne navade v Občini Muta so bile obravnavane bralne navade osnovnošolcev in srednješolcev v občini ter bralne navade odraslih oseb, ki bivajo v Občini Muta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se z branjem soočajo prebivalci domače občine. Pri ugotavljanju teh podatkov sem si pomagala z anketami, rezultati le-teh pa so bili nato predstavljeni v raziskovalnem delu diplomskega dela. Uporabljene so bile različne metode: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda in metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da so bralne navade otrok, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole, dobre. Ti otroci radi berejo, knjige so jim všeč. Pri peto-, sedmo- in devetošolcih se bralne navade pričnejo slabšati, odnos do knjig in branja se spremeni. Srednješolci v večini ne berejo radi. V ospredje prihajajo druge dejavnosti (npr. druženja s prijatelji), branje jih ne zanima. Bralne navade se znova izboljšajo pri odraslih osebah, ki najraje berejo v svojem prostem času.
Ključne besede: Občina Muta, Osnovna šola Muta, Srednja šola Muta, domače branje, bralna značka, bralne navade
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 3577; Prenosov: 301
Celotno besedilo (4,46 MB) |
3. SPODBUJANJE DRUŽINSKEGA BRANJALidija Slapnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava spodbujanje domačega družinskega branja. Namen takšnega branja je spodbuditi starše, da ohranijo oblike družinskega branja, kot so to počeli v prvem razredu, tako dolgo, kot bo njihov otrok to želel. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in vstopajo v domišlijske svetove. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali didaktični koncept zbirke Knjiga pred nosom podpira cilje učnega načrta ali gre le za še en poskus na tržišču, ki je namenjen v prvi vrsti ustvarjanju dobička na podlagi videza, da gre za didaktično »igračo«. V prvi fazi se je ugotavljalo, ali didaktični instrumentarij z nalogami pred branjem, s spodbudami in ustvarjanjem pričakovanj, ustrezno pripravlja otroke na skupno ali samostojno branje. Druga faza je bila usmerjena k preverjanju, ali didaktični instrumentarij z nalogami med branjem, z vprašanji in nalogami, ustrezno fokusira otroke na bistvene podatke v literarnem besedilu in tako uresničuje cilje učnega načrta. V tretji fazi je bilo preverjeno, ali didaktični instrumentarij z nalogami po branju ustrezno usmerja bralce k urejanju vtisov, zapisovanju podatkov, vrednotenju in na ta način podpira cilje učnega načrta. Podatki za rešitev raziskovanega vprašanja so bili pridoblejeni iz zbirke domačega branja Knjiga pred nosom. V raziskovani vzorec so bile vključene knjige: Astrid Lindgren: Brata Levjesrčna; Desa Muck: Anica in grozovitež; Roald Dahl: Matilda; Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; Niko Grafenauer: Pedenjped. Nalogam iz didaktičnega instrumentarija sem določila ciljno naravnanost in nato te cilje primerjala s cilji učnega načrta. V diplomski nalogi sta zajeti deskriptivna in kavzalno-neekspreimentalna metoda.
Ključne besede: Ključne besede: branje, domače branje, družinsko branje, spodbujanje branja.
Objavljeno v DKUM: 19.01.2011; Ogledov: 3868; Prenosov: 544
Celotno besedilo (1,10 MB) |
