1. Umirajoči starostnik v institucionalnem varstvu: vidik negovalnega osebjaUrška Granda, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod: Delež starostnikov se na svetovni ravni hitro povečuje in s tem se podaljšuje življenjska doba ljudi. Velik delež starostnikov terminalno fazo življenja preživi v domovih za ostarele, kjer ima paliativna oskrba pomembno vlogo. V diplomskem delu smo opisali paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja v institucionalnem varstvu ter raziskali vidik negovalnega osebja na paliativno oskrbo starostnika v procesu umiranja.
Metode: Izhodišča za izdelavo zaključnega dela so bila povzeta iz strokovnih in znanstvenih literatur, člankov in internetnih virov (znanstveni članki). Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z deduktivnim pristopom. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Glede na predpripravljene kode smo ugotavljali njihovo pojavnost pri negovalnem osebju.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da je tim zdravstvene nege in oskrbe v izbranih institucijah zelo naklonjen terminalno bolnim starostnikom, počutijo se usposobljene izvajati paliativno oskrbo, kar je ključnega pomena pri zagotavljanju udobja umirajočega. Iz rezultatov ankete lahko sklepamo, da se trudijo zagotoviti dobro oskrbo, čeprav menijo, da za to nimajo na voljo dovolj kadra.
Razprava in zaključek: Primerjalne ankete so pokazale podobne rezultate zato sklepamo, da je paliativna oskrba v institucionalnem varstvu še vedno premalo organizacijsko vodena in podprta z izobraževanji, saj je lastno mnenje o poznavanju nečesa, za kar se nismo priučili, lahko tudi precenjeno.
Ključne besede: odnos, medicinske sestre, paliativna oskrba, umiranje, starejši, dom za starostnike.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1819; Prenosov: 252
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Pomen dejavnikov kakovosti življenja v starostiMaja Brumec, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kakovost življenja starostnikov postaja vedno pomembnejša determinanta staranja. Za nekatere starostnike je starost pozitivna stopnja razvoja, drugim pa predstavlja negativno fazo življenja. Dejavniki kakovosti življenja v starosti se razlikujejo od starostnika do starostnika. Namen magistrskega dela je bilo predstaviti kakovost življenja starostnikov in dejavnike, ki vplivajo na to v domu za starostnike.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo validirani anketni vprašalnik The WHOQOL-OLD. Raziskavo smo izvedli v domu za starostnike v Savinjski regiji, v njej pa je sodelovalo 121 starostnikov. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS ter statistične teste: T-test za dva neodvisna vzorca in test za eno-faktorsko ANOVO.
Rezultati: Skoraj dve tretjini starostnikov (61,2 %) sta s kakovostjo življenja v domu zadovoljni. Pri starostnikih okvare čutov in čutil vplivajo na vsakdanje življenje, vendar večina starostnikov (88,4 %) ob tem meni, da je kljub temu za njihove potrebe dobro poskrbljeno in da imajo dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V domu se starostniki počutijo varno, spoštovano, ljubljeno, ob tem pa imajo tudi sami možnost ljubiti.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da glede na starost, spol in zmožnost gibanja ne obstaja pomembna statistična razlika v oceni kakovosti življenja starostnikov v domu za starostnike. Starostniki v domu za starostnike ocenjujejo kakovost življenja kot dobro, kljub temu pa je zaznati razliko med kakovostjo življenja starostnika pred nastanitvijo v dom za starostnike in v domu za starostnike. Menimo, da se v domovih za starostnike še vedno najdejo priložnosti za dodatno izboljšanje kakovosti življenja starostnikov.
Ključne besede: starostnik, starost, dom za starostnike, mobilnost, aktivnosti, socialne interakcije, avtonomija starostnika.
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 2343; Prenosov: 606
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - AvstrijaAnton Holc, 2018, magistrsko delo Opis: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja.
Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije).
V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza).
Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege.
Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 10500; Prenosov: 266
Celotno besedilo (919,26 KB) |
4. PROBLEMATIKA OSAMLJENOSTI STAREJŠIH V DOMOVIH ZA UPOKOJENCEMaja Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi se vse bolj zavedamo kakovosti lastnega življenja in življenja naših bližnjih. Tako tudi kakovost starostnikov predstavlja vedno večjo prioriteto v institucionalnem varstvu. To vse prinaša določene spremembe in izboljšave, ki omogočajo starostnikom storitve, kakršne si želijo in potrebujejo. Kakovostne storitve so dobra naložba v prihodnost in tega se zaveda vodilni kader v domovih za ostarele. Ustanove se trudijo, da bi stremele k novostim in spremembam, ki vodijo v kakovost in izboljšanje življenja starostnikov.
Diplomskega delo se začne s predstavitvijo termina starost in osamljenost. Ta dva pojma sta v povezavi in v veliki meri vplivata na starostnike. Osamljenost je velik problem naše družbe, saj velikokrat raje pogledamo stran, kot se soočimo s tovrstno problematiko. V delu je prikazano, kako se starostniki spopadajo z boleznijo in kako poteka njihovo zdravljenje. Spopadanje z boleznijo pušča določene posledice in naša odgovornost je, da se seznanimo s posledicami in ukrepi. Z osamljenostjo se srečujejo starostniki, ki živijo v lastnem domu in prav tako tudi oskrbovanci domov. V delu so predstavljeni dvojni domovi, javni in zasebni. Želeli smo predstaviti delovanje in storitve domov, kako se razlikujejo ter kakšna je njihova ponudba. Podrobneje smo analizirali delovanje Doma Danice Vogrinec, kjer smo izvedli ankete in intervju z delavko doma. Intervju smo izvedli tudi z dvema starejšima osebama, ki imata drugačna pogleda na preselitev v dom. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, kako različne so ocene starostnikov o domovih za ostarele.
Ključne besede: starostnik, osamljenost, bolezen, depresija, dom za starostnike
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 3111; Prenosov: 532
Celotno besedilo (937,49 KB) |
5. PRIMERJAVA STRESA V DOMAČEM IN TUJEM DOMU ZA STAROSTNIKE (PRIMER DOSOR, D.O.O. V RADENCIH IN SENIOREN- PFLEGEWOHNHAUS ST. PETER V OTTERSBACHU)Eva Mohorko, 2015, magistrsko delo Opis: Stres je dandanes prisoten skoraj na vsakem koraku. Doma ali v službi, vedno se srečujemo s situacijami ali dogodki, ki nas vznemirjajo, jezijo, žalostijo. Vendar pa je vsak posameznik drugačen in kot tak tudi doživlja stres, nekateri bolj, drugi manj. Vsak zase poskuša stres na različne načine zmanjšati ali se mu, kolikor je mogoče, izogniti. Tudi veliko strokovnjakov že dolgo časa raziskuje izvore in posledice stresa, hkrati pa išče in predstavlja različne načine, kako ljudem pomagati, da stres ne bi premočno vplival na njihovo življenje.
S tem magistrskim delom smo želeli predstaviti stres, prikazati pojav stresa na delovnem mestu, dejavnike stresa in posledice le-tega ter predstaviti izbrana domova za starostnike. Ugotoviti smo želeli, kakšne so razlike v podvrženosti dejavnikom stresa med zaposlenimi v obeh domovih. Kako smo to magistrsko delo vsebinsko razdelili, je navedeno v naslednjih dveh odstavkih.
V teoretičnem delu te magistrske naloge smo se osredotočili na stres oz. stres na delovnem mestu, dejavnike stresa in posledice le-tega. Predstavili smo oba domova za starostnike: domačega DOSOR d. o. o. v Radencih in tujega (avstrijskega) Senioren und Pflegewohnhaus St. Peter v Ottersbachu.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali rezultate raziskave, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, splošnega dela in dela o dejavnikih stresa pri zaposlenih. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v dojemanju in podvrženosti dejavnikom stresa med zaposlenimi v tujem in domačem domu za starostnike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri med navedenimi dejavniki iz ankete, zaposlenim povzročajo največ stresa.
Na podlagi anket in njihove analize smo potrdili ali zavrgli sedem hipotez in oblikovali predloge, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju stresa pri zaposlenih in s tem h kakovostnejšemu opravljanju dela.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, dom za starostnike, zaposleni v domovih za ostarele.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2015; Ogledov: 1451; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,08 MB) |
6. Family members' involvement in elder care provision in nursing homes and their considerations about financial compensation: A qualitative studyAna Habjanič, Majda Pajnkihar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of this studz was to establish how familz members are involved in elder care provision in nursing homes; this included research into their feelings about potentiallz extending their involvement to obtain financial benefits as compensation for high accommodation costs. Familz members remain involved in the caring process after their relatives have been admitted to an institution. On average, accommodation costs in nursing homes in Slovenia haverisen above the residentsʼ retirement pension, and families must supplement the difference. Because of this, familial involvement should be linked to reduced accommodation costs. This research emplozed a non-experimental, descriptive studz design through unstructured interviews. Participants included fiftz familz members (n = 50) who visit their relatives in nursing homes. Data were collected in 2010 at five nursing homes in Slovenia and processed bz means of conventional content analzsis. The major themes that emerged from the content analzsis, describing familz involvement, were as follows: visiting and making oneself useful, deliverz of items for personal use, hands-on care, phzsical therapz and organiyation of nursing homeactivities. Familz members showed some interest in receiving financial compensation for their involvement. The proposed financial compensation maz bea delicate and morallz questionable matter but would involve fairness and transparencz, while enabling easier organiyation of elder care provision. Eventuallz, nursing home residentsʼ well-being could be improved.
Ključne besede: zdravstvena nega starostnika, sodelovanje svojcev, finančno nadomestilo, domovi za starostnike, elder care, family involvement, financial compensation, nursing home
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2192; Prenosov: 120
 Povezava na celotno besedilo |
7. MOTIVACIJA ZAPOSLENIH ZA IZOBRAŽEVANJE V ZDRAVSTVENO NEGOVALNI SLUŽBI DOMOV ZA STAROSTNIKEMatjaž Mohorko, 2013, diplomsko delo Opis: Zdravstvena nega je disciplina, ki se zelo hitro razvija, to pa od izvajalcev zdravstvene nege zahteva nenehno izpopolnjevanje znanja za učinkovito in kakovostno izvajanje dela. Za nadgrajevanje znanja sta ključnega pomena tudi motiviranost in pripravljenost zaposlenih na izobraževanje. V diplomskem delu obravnavamo pojma izobraževanje in motivacija ter poskušamo ugotoviti motiviranost in ovire pri odločitvi za izobraževanje zaposlenih v zdravstvenonegovalni službi domov za starostnike. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Teoretični del predstavlja teoretične osnove izobraževanja in motivacije kadrov v zdravstveni negi, raziskovalni del pa temelji na anketi (raziskavi), izvedeni med zaposlenimi zdravstvenonegovalne službe domov za starostnike na področju severovzhodne Slovenije. Podatke, pridobljene na osnovi anonimnega anketnega vprašalnika, smo analizirali, obdelali in podali ugotovitve glede trenutnega stanja motiviranosti za izobraževanje zaposlenih v zdravstvenonegovalni službi domov za starostnike.
Ključne besede: - motivacija
- izobraževanje
- zdravstvenonegovalna služba
- dom za starostnike
Objavljeno v DKUM: 26.02.2014; Ogledov: 1637; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Aktivno staranjeIris Matotek, 2010, diplomsko delo Opis: Stojimo na pragu velike družbene revolucije, tj. revolucije podaljšane življenjske dobe, ki bo spremenila vse vidike družbenega in osebnega dogajanja. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivno staranje, ki ga lahko v najširšem smislu razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na socialnem, ekonomskem, kulturnem in družbenem področju. Ustvariti moramo pozitivno podobo o aktivnem staranju in se nanj skrbno pripraviti. Telesna aktivnost, zdrava prehrana, duševna svežina ter medčloveško sožitje so elementi, ki spodbujajo aktivno staranje. Opisane so tudi sodobne organizacije in progami, tako nevladni kot vladni, za aktivno staranje v Sloveniji. Med nevladnimi so med drugim Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje s programi prostovoljnega dela in Slovenska filantropija s projektom Sadeži družbe ter vladni programi eVključenost / eDostopnost, Vseživljenjsko učenje ter Izdelava promocijsko — didaktičnega pripomočka »Veseli in ustvarjalni v tretjem življenjskem obdobju«. Slednji naj bi s pomočjo tematskega video-kompleta preko TV ekranov animiral starejše odrasle za aktivno staranje.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, za katero je bil izveden intervju, pridobljeni podatki pa obdelani z metodo analize besedila. Raziskava je bila opravljena med posamezniki v domačem okolju, v starosti od 65 do 85 let, na izven mestnem območju, januarja 2010. Želeli smo ugotoviti, kaj vse starostnikom daje občutek, da se aktivno starajo in katere so tiste aktivnosti, ki jih starejši z veseljem opravljajo, da pripomorejo k aktivnemu staranju. Ugotovili smo, da jim že delo in zmožnost, da samostojno opravljajo različna dela, daje občutek, da se aktivno starajo. Prav tako jim članstvo v različnih društvih in skrb za urejen videz dajeta občutek, da se aktivno starajo. Anketirani starostniki z veseljem aktivno izkoristijo svoj čas za sprehode, telovadbo, druženje, ročne spretnosti in miselne aktivnosti ter s tem veliko prispevajo k aktivnemu staranju. Glede na rezultate raziskave lahko povemo, da starejši v okolici Trnave sorazmerno zelo aktivno preživljajo svoj čas v jeseni življenja in z različnimi aktivnostmi oziroma dejavnostmi iz dneva v dan osmišljajo aktivno staranje.
Ključne besede: Ključne besede: staranje prebivalstva, aktivna starost, organizacije, programi za starostnike.
Objavljeno v DKUM: 02.07.2010; Ogledov: 6825; Prenosov: 1532
Celotno besedilo (413,31 KB) |
