Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene visokim obremenitvam. Premeščanje težkih bremen in prisilne drže povzročajo poškodbe mišično skeletnega dela hrbtenice zlasti ledvenega, vratnega in križnega predela, kar povzroča bolečine in delavca onesposobi za delo. Študije po svetu nakazujejo na resen problem med zdravstvenimi delavci, saj bolečina v križu delavca onesposobi za delo in povzroča daljšo odsotnost z dela hkrati pa vpliva tudi na kvaliteto opravljenega dela in zadovoljstvo delavca. Ergonomija pomembno vpliva na preprečevanje pojava bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih, saj z dosledno in pravilno uporabo ergonomskih pripomočkov preprečujemo nastanek okvar na predelu hrbtenice in s tem pojava bolečine. Metode: pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematičen pregled literature. Literaturo smo sistematično pregledali v končno analizo pa smo vključili 14 člankov, 11 tujih in 3 slovenske. Rezultati: pri analizi člankov smo prišli do zaključka, da je za preprečevanje pojava bolečine v hrbtenici pomembna prepoznava dejavnikov tveganja in pravočasno in celovito ukrepanje tako zaposlenih, celotnega tima in vodstva ter preventiva. Pomembno je razumevanje ergonomije organizacija dela, skrb za lastno dobro počutje in dobro telesno kondicijo. Razprava in sklep: pomembno je, da so zdravstveni delavci izobraženi na področju ergonomije in da se zavedajo pomena uporabe ergonomskih tehnik in pripomočkov pri svojem delu. Organizacija dela in zaposleni na vodilnih položajih pa se morajo zavedati pomena varnega in zdravega delovnega okolja ter strmeti k temu, da zagotavljajo ergonomsko delovno okolje z ergonomskimi pripomočki in delovno opremo.
Ključne besede: ergonomija, medicinska sestra, bolečina v hrbtenici, zdravstvena nega, dom za ostarele
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 606; Prenosov: 159
Celotno besedilo (841,36 KB)

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1794; Prenosov: 200
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Stres je dandanes prisoten skoraj na vsakem koraku. Doma ali v službi, vedno se srečujemo s situacijami ali dogodki, ki nas vznemirjajo, jezijo, žalostijo. Vendar pa je vsak posameznik drugačen in kot tak tudi doživlja stres, nekateri bolj, drugi manj. Vsak zase poskuša stres na različne načine zmanjšati ali se mu, kolikor je mogoče, izogniti. Tudi veliko strokovnjakov že dolgo časa raziskuje izvore in posledice stresa, hkrati pa išče in predstavlja različne načine, kako ljudem pomagati, da stres ne bi premočno vplival na njihovo življenje. S tem magistrskim delom smo želeli predstaviti stres, prikazati pojav stresa na delovnem mestu, dejavnike stresa in posledice le-tega ter predstaviti izbrana domova za starostnike. Ugotoviti smo želeli, kakšne so razlike v podvrženosti dejavnikom stresa med zaposlenimi v obeh domovih. Kako smo to magistrsko delo vsebinsko razdelili, je navedeno v naslednjih dveh odstavkih. V teoretičnem delu te magistrske naloge smo se osredotočili na stres oz. stres na delovnem mestu, dejavnike stresa in posledice le-tega. Predstavili smo oba domova za starostnike: domačega DOSOR d. o. o. v Radencih in tujega (avstrijskega) Senioren und Pflegewohnhaus St. Peter v Ottersbachu. V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali rezultate raziskave, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, splošnega dela in dela o dejavnikih stresa pri zaposlenih. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v dojemanju in podvrženosti dejavnikom stresa med zaposlenimi v tujem in domačem domu za starostnike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri med navedenimi dejavniki iz ankete, zaposlenim povzročajo največ stresa. Na podlagi anket in njihove analize smo potrdili ali zavrgli sedem hipotez in oblikovali predloge, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju stresa pri zaposlenih in s tem h kakovostnejšemu opravljanju dela.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, dom za starostnike, zaposleni v domovih za ostarele.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2015; Ogledov: 1451; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Glavni problem, o katerem smo pisali v diplomskem seminarju so tveganja, ki lahko ogrozijo poslovanje podjetja. Namen tega diplomskega seminarja je, da opredelimo možna tveganja, ki lahko tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetja ter spoznati kako se tem tveganjem izogniti oziroma jih znati reševati in obvladovati. V prvem delu diplomskega seminarja smo opredelili podjetništvo kot tveganje, tveganja, vzroke zakaj prihaja do tveganj, vrste tveganj, kakšne odnose do tveganj poznamo, njihovo obvladovanje ter oceno tveganj. V nadaljevanju smo opredelili tveganja na treh ravneh, in sicer, tveganja na makro ravni, mikro ravni ter simulirana poslovna tveganja. Predstavili smo tudi tveganja, povezana z ustanovitvijo podjetja in analizo tveganja. V praktičnem delu smo najprej predstavili dom za ostarele, nato smo opredelili možna tveganja, ki bi lahko tako ali drugače ogrozila poslovanje doma za ostarele, ter ukrepe s katerimi bi ta tveganja lahko odpravili. Opisali smo tudi izkušnje, ki smo jih pridobili s pisanjem diplomskega seminarja ter probleme s katerimi smo se srečevali pri samem pisanju.
Ključne besede: Kritična tveganja, analiza tveganj, obvladovanje tveganj, zagon podjetja, dom za ostarele, podjetje, poslovanje podjetja, mikro raven, makro raven, simulirana poslovna tveganja.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2011; Ogledov: 3790; Prenosov: 711
Celotno besedilo (1,88 MB)