| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje starejših oseb na kulturno-umetniškem področju v domu starostnikov
Urška Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju s poudarkom na področju kulture in umetnosti v domovih starostnikov. Opisali smo vidike starosti, stereotipe in predsodke o starejši populaciji ter njihove potrebe. Omenili smo spremembe v tem obdobju in razložili pojem kakovostne starosti. Prav tako smo predstavili možnosti socialnega varstva za starejše s poudarkom na domovih starostnikov. Osredotočili smo se še na vseživljenjsko izobraževanje in ga povezali s področjem kulture ter umetnosti. Podrobneje smo se osredotočili na vpliv teh dveh na kakovost življenja starostnikov. Na koncu smo podali še primere aktivnosti s kulturno-umetniškega področja v domovih starostnikov. Z empiričnim delom smo želeli preučiti, katere aktivnosti po mnenju starejših spadajo na področje kulture in umetnosti, katere jim dom starostnikov ponuja in katerih od teh se tudi sami udeležujejo. Ugotovili smo, da se tako stanovalci kot tudi domovi starostnikov zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, kar pomeni, da je ponudba aktivnosti raznolika, starejši pa so z njo zadovoljni. Presenetljivo so moški tisti, ki so splošno bolj aktivni na kulturno–umetniškem področju, enako velja za starejše stanovalce domov. Večjo aktivnost smo zasledili tudi pri tistih, ki so prej živeli v mestu, in pri tistih, ki imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: starostniki, dom starostnikov, vseživljenjsko izobraževanje, kultura, umetnost
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Doživljanje dostojanstva pri osebah z demenco v institucionalnem varstvu z vidika svojcev
Anja Podstenšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji strmo narašča število oseb z diagnosticirano demenco, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Obravnava takšnih oseb je za člane tima zdravstvene nege in oskrbe velik izziv, saj pogosto te osebe niso več zmožne samostojno skrbeti zase, niso zmožne samostojnega odločanja, kar pomembno vpliva na zagotavljanje dostojanstva takih oseb. Svojci imajo pri tem pomembno vlogo, saj so pogosto prav oni tisti, ki opazijo tovrstne odklone pri zagotavljanju dostojanstvene, skrbstvene zdravstvene nege ter nanje opozarjajo. Zato smo želeli raziskati, kako svojci doživljajo dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, in sicer nestrukturiran intervju s štirimi svojci, katerih družinski člani imajo diagnosticirano demenco in bivajo v institucionalnem varstvu. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Analiza podatkov je podala dve glavni temi: prizadeto dostojanstvo in stisko. Ugotovili smo, da svojci pogosto opazijo, da je dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco prizadeto predvsem zaradi nezmožnosti odločanja, nezmožnosti skrbeti zase in spremenjene skrbi za zasebnost. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci dobro skrbijo za osebe z diagnosticirano demenco, kar se odraža v skrbstveni zdravstveni negi. Prav zaskrbljenost, kako je poskrbljeno za njihove svojce, ki bivajo v institucionalnem varstvu, so doživljali kot veliko stisko. Dostojanstvo oseb z diagnosticirano demenco je treba upoštevati in spoštovati, ne glede na to, da te osebe same na dostojanstvo nimajo več vpliva.
Ključne besede: Dostojna oskrba, sprejemanje, skrb, zdravstvena nega, dom starostnikov
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (432,42 KB)

3.
Doživljanje dostojanstva v socialno varstvenih zavodih
Janja Lavrač, 2018, diplomsko delo

Opis: Starajoča populacija se vse pogosteje sooča z boleznimi, telesnimi disfunkcijami in subjektivnim dojemanjem ogroženosti lastne vrednosti. Ti pojavi lahko vodijo v starostnikove občutke osebne ranljivosti in ponižanja. Ranjeno dostojanstvo se dojema že ob manifestirajočem se nezadovoljstvu (ne)pomičnega starostnika, ki je nekoliko nesamostojen. Če se vživimo v nepomičnega posameznika, ki je odvisen od pomoči druge, morda celo neznane osebe, lahko opazimo še večjo potrtost. Mnogi nepomični starostniki zaradi nesamostojnosti in odvisnosti od pomoči končajo v socialno varstvenih zavodih, kjer se soočajo z občutki jeze, žalosti, osamljenosti in strahu, povrhu pa je percepcija kakovosti življenja močno nizka. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, in sicer nestrukturirane intervjuje petih oseb, v starosti med 69 in 80 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize. Analiza podatkov je razdeljena v tri glavne teme: Nemoč; Obup in Stiska. Ugotovili smo, da starostniki doživljajo velike čustvene pretrese ob izgubi mobilnosti. Nedostojanstveno zdravstveno nego starejše osebe dojemajo kot nevidnost, depersonalizacijo in objektivizacijo posameznika ter razčlovečen odnos zdravstvenega osebja. Politike socialnega varstva bi morale v svojih smotrih delovanja dajati večji pomen dostojanstvu življenja starostnikov, ne samo zagotavljanju dostojanstvene smrti.
Ključne besede: Dostojanstvena zdravstvena nega, dostojna oskrba, starostnik, dom starostnikov.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 482; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (818,17 KB)

4.
Prisotnost zdravstvenega tveganja pri starostnikih
Jasmina Golenko, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Magistrsko delo podaja vpogled v življenjski slog starostnikov v EU in v njihov način življenja. Skupaj z večjim številom ljudi, starih 65 let in več, ki živijo dlje, narašča tudi število ljudi z več dejavniki tveganega načina življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšnem delu starostniki nezdravo živijo, in predstaviti pogostost pojava posameznih dejavnikov zdravstvenega tveganja, kot so razširjenost pitja alkohola in kajenja, pogostost telesne aktivnosti in prehranjenost starostnikov, s pomočjo indeksa telesne mase. Metode: V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili podatke kvantitativne raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi – SHARE. Podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SPSS in tako preverili postavljene hipoteze, ki smo jih preverjali s pomočjo Kruskall-Wallisovega testa, post hoc testa in t-testa neodvisnih vzorcev. Raziskovalni vzorec statistične obdelave petega vala raziskave easySHARE, ki je bil opravljen leta 2013, je vključeval 35.140 starostnikov iz petnajstih evropskih držav. Rezultati: Dokazali smo, da med državami EU obstajajo statistično značilne razlike v uživanju alkohola (x² = 4.787,540, p ˂ 0,001). Povprečna starost kadilcev je bistveno nižja kot povprečna starost nekadilcev (t = 26,8, p < 0,001). Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika v pogostosti telesne aktivnosti starostnikov med državami EU (x² = 1.748,006, p < 0,001). Sklep: Vse več težav in poslabšanja kroničnih obolenj si povzročamo ljudje sami z dodajanjem zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo zdravje. Z zmernim pitjem alkohola, opustitvijo kajenja in redno telesno vadbo bi lahko bilo tudi kronično obolenje lažje obvladovati.
Ključne besede: tvegano življenje starostnikov, indeks telesne mase, kajenje v starosti, pitje alkohola, telesna aktivnost.
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (885,64 KB)

5.
Spremembe v starosti in stiske, ki iz njih izhajajo
Samanta Žula, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Starost v seboj prinese veliko sprememb, ki nekaterim starostnikom prinese posledično tudi stiske. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se na starost pripravi, zato imajo spremembe na nekatere velik vpliv, nekateri pa jih sprejemajo povsem normalno. Namen diplomskega dela je predstaviti starost in staranje ter z raziskavo ugotoviti s kakšnimi starostnimi spremembami in posledično tudi stiskami se starostniki srečujejo in kje v primeru stiske poiščejo pomoč. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila med vsemi člani upokojenskega društva severovzhodnega dela Slovenije. Anketni vprašalnik je sestavljalo 18 vprašanj, odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Rezultati: 97 % anketiranih se je strinjalo, da je staranje normalen pojav in da so starostne spremembe dobro premagovali (67 %). Osivelost las in slabovidnost sta najpogosteje pojavljeni starostni spremembi. Bolezen in izguba bližnjih sta stiski, ki jih je zaradi starostnih sprememb doživljalo 47 % anketirancev. Najpogostejši vzrok za le-te pa sta bili finančna stiska in zdravstvene težave. Pomoč v primeru stiske poišče le 15 % starostnikov. Imajo veliko prostočasnih aktivnosti. 48 % anketiranih je s svojo starostjo delno zadovoljna. Diskusija in zaključek: Staranju nihče od nas ne more uiti. Prav tako ne starostnim spremembam in drugim težavam, ki jih vsakodnevno srečujemo. Dobro je, da se na samo starost dobro pripravimo, tako se lahko pozneje izognemo nepotrebnim stiskam, ki nas lahko pretijo.
Ključne besede: Starostnik, starost, spremembe v starosti, stiske starih ljudi, kakovostna starost, težave starostnikov, stiske starih ljudi, izguba, oblike pomoči v stiski.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1024; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI
Špela Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi je pojem, katerega se podjetja vse pogosteje zavedajo in se z njim ukvarjajo. Poseben poudarek namenjajo skupnemu in usklajenemu delovanju na področjih, ki naj bi imela ključno vlogo pri vključevanju starejših generacij. S spreminjanjem sektorske strukture gospodarstva, prihaja do manj zgodnjega upokojevanja in do uveljavljanja podaljševanja delovne aktivnosti. Podjetja iščejo možnosti za prilagajanje dela starejšim zaposlenim in za prilagajanje starejših zaposlenih na nove delovne izzive. V ta namen podjetja razvijajo dobro prakso managementa starejših s posebnim poudarkom na podaljševanju delovne aktivnosti, usposabljanju in izobraževanju ter ponovni vključitvi starejših. V diplomskem projektu smo na začetku najprej preučili management človeških virov in management starostnikov, katerih spoznavanje je ključno za naše razumevanje ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Nato smo se pobliže seznanili s staranjem in problematiko staranja prebivalstva, opredelili kdo so starejši zaposleni in njihove lastnosti. Spoznali so najpogostejše ukrepe namenjene starejšim zaposlenim, to so pravno varstvo, upravljanje z zdravjem na delovnem mestu ter izobraževanje in usposabljanje. Več pozornosti smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju zaposlenih, kjer smo najprej opisali in opredelili vsako generacijo posebej. Nadalje smo opisali prenos znanja na mlajše zaposlene in predstavili štiri načine prenosa znanja, in sicer po metodi mentorstva, metodi coachinga, s kroženjem zaposlenih in z delitvijo delovnih mest. Kasneje smo navedli še pomen medgeneracijskega sodelovanja ,saj je za družbeni razvoj izredno pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo s starejših na mlajše. V drugem delu diplomskega projekta je sledil empirični del, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli anketo, na podlagi katere smo opravili analizo rezultatov, le te pa smo tudi grafično prikazali. Raziskavo smo izvedli v šestih delih, v prvem delu nas je zanimalo kako pogosto zaposleni koristijo bolniški stalež in ali menijo, da bodo isto delo lahko opravljali tudi pri starosti 60 let. V drugem delu smo pridobili podatke, ki se nanašajo na zdravje in zdravstveno preventivo na delovnem mestu. V tretjem delu smo pridobili podatke, ki se tičejo proaktivnih aktivnosti, v četrtem tiste, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, v petem pa podatke, ki se nanašajo na mentorstvo. V zadnjem šestem delu smo pridobili demografske podatke s pomočjo katerih smo si laže predstavljali iz kakšne vrste zaposlenih je sestavljeno podjetje.
Ključne besede: management človeških virov, management starostnikov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, medgeneracijsko sodelovanje 
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 1385; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (913,85 KB)

7.
Prostovoljstvo kot integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov
Bernarda Benet, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na vlogo prostovoljstva pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnikov v času bivanja v domu starejših občanov. V delu smo s pomočjo strokovne literature in ankete, izvedene v Domu upokojencev, ugotavljali vključevanje prostovoljstva kot sestavnega dela zagotavljanja kakovosti storitev doma strejših občanov. V sklopu raziskovalnega dela so nas zanimali pogledi in mnenja starostnikov, prostovoljcev ter vodstva s strokovnim kadrom glede: - prostovoljstva kot pomembnega dejavnika pri odločitvi za bivanje v domu starejših občanov; - zagotavljanja virov; - izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb; - aktivne prisotnosti in vključenosti stanovalcev v prostovoljnih aktivnostih; - izobraževanja prostovoljcev; - dejavnikov kakovosti; - zadovoljstva stanovalcev. V nekaterih sklopih so si bile posamezne skupine anketiranih zelo podobne v mnenjih, saj so tako stanovalci kot prostovoljci menili, da je prostovoljstvo kot integralni del storitev doma starejših občanov še kako pomembno. Obe skupini anketiranih sta se strinjali, da je potrebno zadostiti »potrebi« po virih in glede izobraževanja prostovoljcev. Obe anketirani skupini sta z zelo dobrim mnenjm (oceno) ocenili zadovoljstvo stanovalcev z izvedbo prostovoljnih aktivnosti. Rezultati raziskave so pokazali tudi na sklope, kjer je med mnenji stanovalcev doma in prostovoljci v domu, prišlo do največjih razlik. Tako se obe skupini anketiranih nista strinjali, saj sta pomembnosti in prioritete določili in razvrstili drugače. Raziskava je pokazala, da se prostovoljci veliko bolj zavedajo pomembnosti izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb in pomembnosti stanovalčeve aktivne prisotnosti in vključenosti v prostovoljne aktivnosti. Tudi dejavnikov kakovosti stanovalci doma in prostovoljci niso razvrstili v enakem vrstnem redu. Le zaupanje, ki se ustvari med stanovalcem in prostovoljcem pa so anketirani kot najpomembnejši dejavnik postavili na prvo mesto. Glavna cilja vključitve prostovoljskega dela sta omogočanje in povečanje socialne vključenosti posameznika v družbena dogajanja in aktivnosti doma. Ugotovili smo, da je prostovoljstvo pomemben del kakovosti storitev v domu starejših občanov, h krati pa prostovoljci s svojim delovanjem dopolnjujejo oskrbo in nego v domu. Glede na rezultate raziskave in ugotovitve avtorjev lahko trdimo, da je prostovoljstvo integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov in kot tak pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti storitev v domu starejših občanov.
Ključne besede: management kakovosti, kakovost storitev, starost, dom starostnikov, prostovoljstvo
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 972; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
Vloga medicinske sestre pri nadzoru begajočega starostnika z demenco
Tanja Zorman, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zaradi velikega števila obolelih z demenco in tegob, ki jih ta bolezen prinaša s sabo, smo se v diplomskem delu odločili le to nekoliko podrobneje predstaviti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri nadzoru begajočega starostnika z demenco. Raziskovalna metoda: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno povzet standardiziran vprašalnik » Fragebogen für das Pflegepersonal » avtorice Anne Wächtershäuser - Konzepte für die Betreuung dementer Menschen (2002). Raziskava je potekala v domu starostnikov na Koroškem. Od štiridesetih razdeljenih anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih osemintrideset vprašalnikov, kar predstavlja 95% realizacijo vzorca. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da kljub varovanju dementnih starostnikov prihaja do pobegov. Diskusija: Za kvalitetnejšo oskrbo begajočih starostnikov z demenco bi bilo potrebno uvesti sodobne pristope v obravnavi in zdravstveni negi.
Ključne besede: demenca, starostnik, begavost, medicinska sestra, dom starostnikov
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1196; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (843,25 KB)

9.
SPREMLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V SLOVENIJI S POMOČJO SEKUNDARNE ANALIZE PODATKOV
Marjeta Oplot, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali starost in staranje, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, kakovost življenja starostnikov vključno z njihovimi vrednotami in doživljanjem sreče, starosti prijaznim okoljem, zdravstvenim varstvom starostnikov in njihovim premoženjskim stanjem. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo podatke iz raziskave Easy SHARE (Survey of health, Agening and Retirement in Europe), katere raziskovalni vzorec je zajemal starostnike stare nad 65 let v Sloveniji in drugih sodelujočih državah. Anketiranje je bilo opravljeno v letih od 2004 do 2011. Rezultati raziskave. Iz raziskave izhaja, da so imeli višjo povprečno samooceno zdravstvenega stanja, kot starostniki iz Slovenije, starostniki iz Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Portugalske in Estonije. Kakovost življenja starostnikov iz Slovenije se izraža z večjim zadovoljstvom glede kontrole, samostojnosti, veselja do življenja in samouresničitve, čeprav ni opaziti velikih odstopanj med slovenskimi starostniki in starostniki iz ostalih sodelujočih držav. Fizična aktivnost starostnikov je nezadostna, vendar nekoliko boljša v Sloveniji kot v ostalih sodelujočih državah. Večina starostnikov ima prekomerno telesno težo, kar je za Slovenijo še nekoliko bolj značilno, iz česar sklepamo, da imajo ti starostniki višjo stopnjo tveganja, da zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ugotovili smo, da so starostniki z večjim številom kroničnih bolezni pogosteje nagnjeni k depresiji, s tem da je ta povezanost pri starostnikih iz ostalih držav nekoliko višja. Prav tako imajo starostniki z večjim številom kroničnih bolezni nižjo kakovost življenja, pri kadilcih pa ni zaznati večjega števila kroničnih bolezni. Sklep. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev kakovosti življenja, ustreznega zdravstvenega varstva, ekonomske blaginje, socialne vključenosti in zdravstvene vzgoje se bo že v ranih zametkih za vse ljudi enako zagotovo zmanjšala pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in depresija ter s tem tvegan slog življenja, med drugim pa se bo podaljšala kakovost življenja starostnikov kljub njihovim morebitnim funkcionalnim omejitvam. Vendar je za to potrebno še veliko dela s strani oblikovanja državnih politik in zdravstvenih sistemov ter resorjev po vsem svetu.
Ključne besede: kakovost življenja, starostniki, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, zdravstveno varstvo starostnikov, starosti prijazno okolje, upokojevanje.
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 1449; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
POSLOVNI NAČRT DOMA STAROSTNIKOV
Matjaž Mohorko, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen in cilj magistrske naloge je predstaviti poslovni načrt za zasebni dom starostnikov takšne kapacitete, ki bi omogočala postavitev objekta tudi v manjše občine, a bi bil kljub temu še vedno rentabilen. Pri poslovnem načrtu bomo izpostavili finančni del, tj. finančni načrt, katerega bomo podrobneje opisali. Prikazati želimo predvidena potrebna sredstva za izgradnjo objekta, predvidene obratovalne stroške doma starostnikov ter predvideni poslovni izid. Na podlagi predvidene strukture stroškov in prodajnih cen bomo prikazali tudi prihodke od prodaje v kritični točki gospodarnosti, kritično količino gospodarnosti in stopnjo varnostne razlike. Predpostavili smo objekt s kapaciteto 36 stanovalcev V empiričnem delu magistrskega dela z analitično in sintetično metodo obdelamo podatke letnih poročil izbranih domov za starostnike, prikažemo stroške poslovanja, vezane na enoto storitve (stanovalca) in zaposlenega, prihodke na enoto storitve ter pridobljene podatke uporabimo v predvidenem finančnem načrtu doma za starostnike. Podatke obdelamo s pomočjo programske opreme Microsoft Office Excel 2010. Ugotovili smo, da dom starostnikov s 36 stanovalci lahko posluje rentabilno. Ob zasedenosti 33,19 postelje pri načrtovanih stroških dom starostnikov še ne prikazuje izgube. Posebej se je potrebno osredotočiti na stroške izgradnje objekta, pridobitvi ugodnega financiranja izgradnje objekta, izbiri zunanjih izvajalcev storitev, racionalizirati delovne procese ter optimalno porazdeliti in zaposliti kader. Poudariti želimo, da je dom za starostnike kapacitete 36 stanovalcev mogoče umesti v manjše občine, katerim zadošča za potrebe njihovih občanov. Starostnikom pa se tako omogoči, da ostanejo v svojem domačem okolju ter dnevno druženje s svojimi bližnjimi.
Ključne besede: dom starostnikov, stroški, prihodki, poslovni načrt, rentabilnost
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 1724; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici