| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje negovalnega osebja z negovanjem starostnika z demenco
Barbara Hrga, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Število starejšega prebivalstva se po svetu hitro povečuje, kar predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Delovno okolje ter značilnosti starostnika z demenco sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na izkušnje ter zadovoljstvo negovalnega osebja, ki neguje starostnika z demenco. Z zaključnim delom želimo prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj negovanja starostnika z demenco, kakšna čustva in občutke ob tem doživljajo in kako se soočajo s težavami. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu zaključnega dela je uporabljena kvalitativna deskriptivna metoda. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda delno strukturiranih intervjujev desetih članov negovalnega tima v socialno varstvenem zavodu. Prepisani zvočni posnetki so bili analizirani po metodi tematske analize. Rezultati: Glede na analizo podatkov smo rezultate razvrstili v pet glavnih tem: čustva ob negovanju, občutki ob negovanju, doživljanje oseb z demenco, načini soočanja pri delu z dementnimi osebami in predloge za izboljšanje dela z dementnimi osebami. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da ima negovalno osebje, ki neguje starostnika z demenco, različne občutke, čustva ter tako dobre kot tudi slabe izkušnje z negovanjem starostnika z demenco. Diskusija in zaključek: Negovalno osebje z negovanjem starostnika z demenco podoživlja različna čustva in občutke. Najtežje se sooča z njihovo agresivnostjo, s kričanjem, z nezmožnostjo samostojnosti, nezaupanjem in žaljenjem. Boljša organizacija dela, zaposlitev dodatnega in izkušenega kadra, boljša komunikacija v negovalnem timu, izobraževanja, supervizija in psihološka podpora so nujni za zmanjšanje obremenitev negovalnega osebja pri delu z osebami, obolelimi za demenco.
Ključne besede: doživljanje zaposlenih, čustva, občutki, dom starejših občanov
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Uporaba ergonomskih tehničnih pripomočkov v domovih za starejše
Marija Tavželj, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri zaposlenih različnih poklicev pogosto prihaja do okvar telesa, ki so posledica delovnih obremenitev. Zdravstveni delavci so poklicna skupina, ki je po mnenju številnih raziskovalcev zaradi težkih fizičnih obremenitev, ki so prisotne ob skrbi za paciente, močno ogrožena za nastanek okvar mišično-skeletnega sistema. Ergonomija je veda, ki proučuje vplive dela na človeka – tudi na področju zdravstvene nege. Na voljo so že številni ergonomski tehnični pripomočki, postavili pa smo si vprašanje, koliko jih zaposleni v zdravstveni negi dejansko uporabljajo. Za raziskovalno okolje smo izbrali domove starejših občanov, kjer je veliko število uporabnikov – stanovalcev, ki so od pomoči zaposlenih popolnoma odvisni. Poskušali smo ugotoviti, ali zaposleni v domovih starejših občanov pri delu uporabljajo ergonomske tehnične pripomočke in kakšni so vzroki za morebitno neuporabo. Empirični del magistrske naloge temelji na raziskavi, ki je bila opravljena v domovih starejših občanov na področju Gorenjske. Za raziskavo sta bila oblikovana dva vprašalnika, prvi je bil namenjen vodjem zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih, drugi pa negovalnemu osebju v domovih starejših občanov, in sicer zdravstvenim tehnikom, srednjim medicinskim sestram ter bolničarjem/negovalcem. Ugotovili smo, da so zavodi zadovoljivo opremljeni z ergonomskimi tehničnimi pripomočki, da so zaposleni poučeni o njihovi uporabi in jih znajo uporabljati – pa vendar ugotavljamo bistveno nižjo uporabo kot drugi (predvsem tuji) raziskovalci. Zaposleni ergonomske tehnične pripomočke uporabijo samo v eni četrtini primerov, kjer bi bila uporaba smiselna in potrebna, Najpogostejši razlog neuporabe je pomanjkanje časa, ki je posledica neustreznih kadrovskih normativov.
Ključne besede: • Ergonomija • Ergonomija v zdravstveni negi • Dom starejših občanov • Zdravstvena nega in oskrba • Ergonomski tehnični pripomočki
Objavljeno: 12.02.2018; Ogledov: 1105; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Ključne besede: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 1038; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

4.
Vzpostavitev enotne informacijske rešitve za podporo računovodstvu na področju institucionalnega varstva starejših s poudarkom na programski rešitvi domis
Melita Perva, 2017, diplomsko delo

Opis: Priča smo nenehnem razvoju informacijske tehnologije (v nadaljevanju IT) in popolnem razcvetu v zadnjem desetletju, ki je danes velikega pomena za delovanje poslovnih organizacij. Enotne baze podatkov, standardizacija in avtomatizacija poslovnih procesov, integracije z drugimi podsistemi, zmanjšanje stroškov, elektronsko arhiviranje podatkov itd. so le nekatere izmed pomembnih prednosti informatizacije poslovanja.V diplomski nalogi se bomo osredotočili na informacijsko podporo v institucionalnem varstvu. Posebej bom opisala rešitev Domis, ki je nastal kot skupni projekt Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (v nadaljevanju SSSZS).
Ključne besede: računovodstvo v domu starejših občanov, informacijska tehnologija, računalniška podpora v računovodstvu, enotne informacijske rešitve, transakcijski procesi
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 602; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

5.
Usposabljanje zdravstvenih delavcev v Domu starejših občanov Kamnik
Mojca Poljanšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem pomanjkanja usposabljanja v Domu starejših občanov Kamnik (v nadaljevanju dom). V domu smo opravili anketo, ki se nanaša na usposabljanje zdravstvenih delavcev in sicer: diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov, delovne terapevtke, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev/negovalcev. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča usposabljanja, proces usposabljanja, potrebe po usposabljanju, oblikovanje in razvoj programa usposabljanja ter evalvacijo usposabljanja. Predstavili smo tudi Dom starejših občanov Kamnik. V drugem delu pa smo s pomočjo analiziranih podatkov, ki smo jih pridobili z anketiranjem ugotovili, da dom omogoča usposabljanje zdravstvenih delavcev, vendar premalo glede na določila kolektivne pogodbe. Dalje ugotavljamo, da se največ seminarjev udeležujeta fizioterapevta. Delavci so motivirani za udeleževanje na seminarjih. Znanje pridobljeno na seminarjih pa pozitivno vpliva na delo v domu. Podali smo tudi predloge izboljšav.
Ključne besede: usposabljanje, dom starejših občanov, zdravstveni delavci
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (954,56 KB)

6.
Ravnanje s tekstilijami v domu upokojencev z namenom zmanjšanja okužb
Fatime Kamberi, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V sklopu diplomskega dela smo opisali medicinske tekstilije, njihovo rokovanje z namenom preprečevanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, nego medicinskih tekstilij od zbiranja na oddelkih, odvoza do pralnice ter do ponovnega odvoza na oddelke in njihove uporabe. Prav tako smo na kratko povzeli nastanek okužb in ukrepe, ki so ključnega pomena pri preprečevanju okužb v domu starejših občanov. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede ravnanja z medicinskimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi v domu starejših občanov s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 35 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu aprilu 2016. Anketni vprašalnik je imel 36 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomena pravilnega rokovanja z medicinskimi tekstilijami, saj se (66%) anketirancev strinja, da so medicinske tekstilije lahko vir prenosa okužb, povezanih z zdravstvom. Pravila ustanove za preprečevanje bolnišničnih okužb upošteva večina zaposlenih v ustanovi. To je razvidno iz rezultatov raziskave, ki so pokazali, da si (100%) anketirancev pred in po delu z kontaminiranimi tekstilijami razkužujejo roke in večinoma uporabljajo rokavice in ostalo zaščitno opremo. Diskusija in zaključki: Dandanes se tekstilije uporabljajo v različnih področjih in za različne namene, med katerimi spadajo tudi medicinske tekstilije. Zato je v domu starejših občanov zelo pomembno preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo in pri tem je treba upoštevati osnovna načela za preprečevanje bolnišničnih okužb.
Ključne besede: medicinske tekstilije, okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, ukrepi, dom starejših občanov, starostniki
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

7.
PRIPRAVA E-GRADIVA ZA NOVOZAPOSLENE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER
Andrej Rajh, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Organizacije se vse bolj zavedajo pomena izobraževanja zaposlenih. Ustrezno izobraževanje je med drugim pogoj za poslovno uspešnost. Ker pa na trgu vlada velika konkurenca, veliko se vlaga v razvoj, je pomemben vidik vsakega podjetja varčevanje. Zaradi tega smo se odločili, da v diplomskem delu predstavimo alternativo klasičnemu izobraževanju in ponudimo izobraževanje na daljavo na podlagi e-gradiv. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in empirični del. V prvem smo predstavili sistem razvoja kadrov, njegov pomen za organizacijo in zaposlene, na kratko smo opisali sistem izobraževanja kadrov, redne letne razgovore, ocenjevanje delovne uspešnosti, nagrajevanje in napredovanje. Predstavili smo e-izobraževanje in njegovo delitev. V drugem delu diplomske naloge smo nazorno predstavili program CourseLab 2.4 in postopek izgradnje ter uporabe e-gradiva za izobraževanje novozaposlenih oziroma zaposlenih v Domu starejših občanov Ljutomer. Zajeta poglavja se nanašajo na področje kinestetike (pravilno dvigovanje bremen).
Ključne besede: E-gradivo, E-izobraževanje, Razvoj kadrov, Dom starejših občanov Ljutomer, Program CourseLab 2.4
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 824; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (768,05 KB)

8.
Etiologija virusnih okužb dihal pri oskrbovancih in zaposlenih v domu starejših občanov
Nina Gorišek Miksić, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev. Bolniki in metode V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja. V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05. Rezultati V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Ključne besede: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Objavljeno: 10.02.2016; Ogledov: 1461; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

9.
10.
Analiza energetske prenove stavbe za starejše občane, primer: Dom Danice Vogrinec, enota Tabor
Aleksandar Mitrović, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja analizo energetsko učinkovite prenove stavbe za starejše občane z namenom zagotavljanja boljše kakovosti bivanja in zmanjšane rabe energije. V teoretičnem delu je prikazan Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 in pripadajoča tehnična smernica. V študiji primera: Dom Danice Vogrinec, enota Tabor v Mariboru so s pomočjo programa za gradbeno fiziko preverjeni posamezni konstrukcijski elementi stavbe glede skladnosti s Pravilnikom. Za elemente, ki niso zadostili zahtevam iz Pravilnika so predlagane nove izvedbene rešitve. S stroškovno analizo je glede na izboljšave preverjen prihranek pri stroških ogrevanja in povračilna doba.
Ključne besede: dom starejših občanov, energetsko učinkovita prenova, stroškovna analiza
Objavljeno: 02.09.2013; Ogledov: 1523; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (4,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici