1. Analiza promocije Spodnje Savinjske doline za segment mladineTjaša Stiplovšek, 2025, diplomsko delo Opis: V sodobnem turizmu se organizacije pogosto soočajo z izzivom, kako svojo ponudbo učinkovito približati gostom, še posebej, kadar gre za specifično ciljno skupino. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko nagovarjanja mladih v okviru turistične promocije Spodnje Savinjske doline. V uvodnem delu smo predstavili osnove marketinga turističnih destinacij s poudarkom na pritegovanju turistov, motivaciji za potovanja ter procesu odločanja. Poseben poudarek je namenjen mladinskemu turizmu, kjer smo preučili motive mladih za potovanja preko strategij potega in potiska ter aktualne trende in ideje za trženje destinacij mladim.
V drugem, empiričnem delu, smo analizirali obstoječo turistično ponudbo vseh šestih občin v Spodnji Savinjski dolini (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). S pomočjo anketiranja mladih izven regije Spodnje Savinjske doline smo ugotovili, kako mladi dojemajo ponudbo regije, oziroma ali jo sploh zaznajo. S pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z zaposlenimi v TIC Braslovče, ZKŠT Žalec, TIC Polzela in LAS SSD, smo ugotovili, kaj jim regija dejansko nudi. Na podlagi rezultatov smo oblikovali konkretne marketinške predloge za izboljšanje prepoznavnosti regije med mladimi turisti.
V zaključnem delu smo zasnovali predlog za tematsko pot »Od gradu do fontane«, ki povezuje ključne točke v regiji in nagovarja ciljno skupino mladih z vsebinsko privlačno, aktivno in izkustveno obarvano ponudbo.
Ključne besede: marketing, mladina, ponudba, Spodnja Savinjska dolina, turizem
Objavljeno v DKUM: 18.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,16 MB) |
2. Filip Jakob Repež in starejše slovensko uradovalno pismenstvoBoris Golec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Filip Jakob Repež (1706–1773), organist v župniji Lož (danes Stari trg pri Ložu), je v slovenski kulturni in literarni zgodovini znan kot avtor tiskanih slovenskih pesmaric in nabožnih besedil. Vsebinska, pravopisna in paleografska analiza malo znanih slovenskih zapisov iz Loške doline, nastalih v drugi in tretji četrtini 18. stoletja, je pokazala, da je imel opazno vlogo tudi v slovenskem uradovalnem pismenstvu. Ni bil namreč samo avtor slovenskih navodil za organiste župnije Lož, kot je veljalo doslej, ampak pisec edinega letnega računa kakšnega mestnega sodnika v slovenščini ter dokumentov loškega čevljarskega in usnjarskega ceha. V prispevku je njegovo slovensko uradovanje postavljeno tudi v okvir rabe pisne slovenščine na širšem območju Cerknice, kjer lahko pogojno govorimo o tovrstni tradiciji in kontinuiteti od zadnje četrtine 17. stoletja.
Ključne besede: slovensko uradovalno pismenstvo, Filip Jakob Repež, Loška dolina, navodila za organiste, račun mestnega sodnika, cehovska knjiga, slovenščina, Stari trg pri Ložu (Slovenija), 18.st.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Assessing the consequences of natural disasters on sustainability in rural municipalities : evidence from Loška DolinaVito Bobek, Blanka Lipovac, Tatjana Horvat, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This study examines the impact of natural disasters on the sustainable
development of the rural municipality of Loška Dolina, focusing on the
2014 ice storm and subsequent floods. Through semi-structured
interviews with seven key stakeholders, including local government,
civil protection, and affected individuals, the research analyzes the
disasters' effects on the economic, social, and environmental pillars of
sustainability. The ice storm damaged forests and infrastructure, while
floods caused soil contamination and habitat disruption. Despite these
challenges, the community showed resilience and increased climate
awareness. The SWOT analysis highlights both opportunities in the
timber industry and challenges in disaster preparedness. The study
emphasizes integrating disaster risk reduction into sustainable
development planning.
Ključne besede: natural disasters, sustainable development, rural municipalities, resilience, Loška Dolina, SWOT analysis
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (377,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Svetlobna onesnaženost na območju občin Savinjske ravni : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je povečanje naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni svetlobni viri. Svetlobno onesnaženje okolja škoduje človekovemu zdravju in živalim, ogroža naravno ravnovesje in povzroča občutek bleščanja pri ljudeh, kar lahko ogroža tudi varnost v prometu. Zaradi nepotrebnega osvetljevanja neba in območij v nočnem času pa se poleg motenja profesionalnih in amaterskih astronomskih opazovanj porabljajo tudi električna energija in dodatna finančna sredstva. Ob primerih dobre in slabe prakse zunanje razsvetljave na območju občin Savinjske ravni je predstavljena tudi ekološka razsvetljava, ki pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na biosfero. V osrednjem delu želimo širšo javnost seznaniti s stanjem svetlobne onesnaženosti na območju Savinjske ravni. V okviru podrobne analize smo stanje svetlobnega onesnaženja obravnavali še na ravni občin in naselij. Svetlobno onesnaženje smo ugotavljali s pomočjo dveh ločenih metod, in sicer s pomočjo lastnih meritev sija neba (v standardiziranih enotah mag/arc sec2) z merilcem SQM in analizo podatkov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavlja instrument VIIRS na satelitu Suomi NPP, ki ga upravljata NASA in NOAA. Z analizo podatkov daljinskega zaznavanja smo na obravnavanem območju predstavili tudi zaznane razlike v svetlobnem onesnaženju v obdobju 2014–2022 in stanje iz leta 2022 primerjali še s stanjem na območju celotne Slovenije.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, radianca v nW/(sr cm2), daljinsko zaznavanje, SQM, sij neba v mag/arc sec2, Savinjska ravan, Spodnja Savinjska dolina, VIIRS – Suomi NPP
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (15,63 MB) |
5. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, diplomsko delo Opis: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama.
Ključne besede: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolinaSaša Pečovnik, 2023, magistrsko delo Opis: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti.
Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros.
V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,79 MB) |
7. Medvrstniško nasilje med srednješolci Vipavske doline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNina Bolčina, 2023, diplomsko delo Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se času smo priče visoki dinamiki življenja, kjer si želimo v čim večjem obsegu izpolniti svoje želje in potrebe. Včasih način uresničevanja seže preko meja primernega, vse do nasilnega ravnanja. Iz takšnega načina življenja mladina črpa in povzema vzorce vedenja ter se v vse večji meri poslužuje ravnanj, ki sovpadajo s kriteriji medvrstniškega nasilja. Glede na dinamičnost razvoja družbe in novih izzivov dobiva tudi medvrstniško nasilje nove razsežnosti. Zaradi narave omenjenega pojava in pomembnosti vloge preventivnega delovanja v tej smeri je ključnega pomena, da imamo najprej jasno in neposredno sliko o mladostnikih in njihovem splošnem poznavanju medvrstniškega nasilja. Omenjeno se jim lahko dogaja, pa ne vedo, da to ni v skladu s primernim vedenjem, ali se znajdejo v medvrstniško nasilni situaciji in ne vedo kako odreagirati na način, s katerim bi preprečili morebitno ponavljanje nadaljnjih incidentov. V okviru diplomskega dela smo se zato preko anketnega vprašalnika, razdeljenega med srednješolce, osredotočili na njihovo splošno ozaveščenost o medvrstniškem nasilju. Posledice lahko obremenjujejo posameznika skozi celotno življenje, zato smo pozornost posvetili identifikaciji posledic in njihovega vpliva na mladostnika. Na podlagi ambiciozne in tekmovalne družbene klime smo ugotavljali možno povezavo z naraščanjem pojava medvrstniškega nasilja. Poleg pridobitve realne situacije iz izkušenj srednješolcev je vse cilje raziskave spremljala tudi možnost prepoznave izvajanja ali doživljanja medvrstniškega nasilja med anketiranci samimi. Ugotovitve kažejo na razmeroma nizko stopnjo ozaveščenosti o tovrstnem pojavu. Poleg tega smo ugotovili kompatibilnost teoretičnih temeljev in odgovorov anketirancev o škodljivosti posledic za duševno zdravje ter kompetitivno družbeno okolje kot okolje s pogostejšimi situacijami medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, adolescenti, Vipavska dolina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,41 MB) |
8. Koroško svatovsko izročilo in analiza izbranih priredb ljudskih svatovskih pesmi Ziljske doline : magistrsko deloMojca Ban, 2022, magistrsko delo Opis: Pomembna naloga vsakega naroda je ohranjanje kulturne dediščine iz roda v rod. Ljudska glasbila, pesmi, plesi ter običaji ob maternem jeziku budijo, utrjujejo in ohranjajo narodno zavest.
Magistrska naloga z naslovom Koroško svatovsko izročilo in analiza izbranih priredb ljudskih svatovskih pesmi Ziljske doline predstavlja svatovsko izročilo v pesmi, plesu, običajih in navadah, od sredine 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne.
Prvi del naloge geografsko in zgodovinsko opredeljuje Koroško, koroško ljudsko pesem in njene pomembne raziskovalce, zapisovalce, pisce priredb ter poznavalce. Sledi poglavje o koroških svatovskih pesmih, običajih, svatovski obleki in plesih.
V nadaljevanju naloge je poudarek na analizi priredb Ziljskih ljudskih svatovskih pesmi.
Ključne besede: Koroško svatovsko izročilo, Ziljska dolina, analiza priredb
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,32 MB) |
9. Ljudsko petje v Spodnji Savinjski dolini in priredbe za pevski zbor : magistrsko deloGašper Kundih, 2022, magistrsko delo Opis: Ljudsko petje je v Sloveniji najbolj prepoznaven znak ohranjanja glasbene kulturne dediščine naših prednikov. O ljudskem petju v Spodnji Savinjski dolini ne najdemo literature, ki bi zajemala zgodovino in delovanje skupin ljudskih pevcev tega območja, ter opis prireditev, na katerih se skupine ljudskih pevcev predstavljajo. V teoretičnem delu smo s pomočjo zgodovinske in deskriptivne metode raziskali nastanek, zgodovino in delovanje vseh skupin ljudskih pevcev Spodnje Savinjske doline ter predstavili prireditve, katerih namen je ohranjanje ljudskega petja. Naredili smo pregled nastopajočih skupin in števila skupin na predstavljenih prireditvah. Predstavili smo tudi ljudsko glasbo Slovenije in navedli usmeritve, ki so pomembne pri transkribiranju ljudskega večglasja, in usmeritve, ki so ključnega pomena pri poustvarjanju ljudske pesmi. Razjasnili smo tudi razlike med obdelavami ljudskih pesmi za pevski zbor. V praktičnem delu smo zapisali in analizirali ljudsko večglasje štirih ljudskih pesmi, ki so na repertoarju skupin ljudskih pevcev Spodnje Savinjske doline. Za te skladbe smo napisali priredbe za mešani pevski zbor.
Ključne besede: Ljudska glasba, ljudsko petje, ljudsko večglasje, Spodnja Savinjska dolina, priredbe
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 776; Prenosov: 123
Celotno besedilo (8,45 MB) |
10. Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloHana Poiškruh, 2021, diplomsko delo Opis: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 1246; Prenosov: 263
Celotno besedilo (852,81 KB) |
