1. Svetlobna onesnaženost na območju občin Savinjske ravni : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je povečanje naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni svetlobni viri. Svetlobno onesnaženje okolja škoduje človekovemu zdravju in živalim, ogroža naravno ravnovesje in povzroča občutek bleščanja pri ljudeh, kar lahko ogroža tudi varnost v prometu. Zaradi nepotrebnega osvetljevanja neba in območij v nočnem času pa se poleg motenja profesionalnih in amaterskih astronomskih opazovanj porabljajo tudi električna energija in dodatna finančna sredstva. Ob primerih dobre in slabe prakse zunanje razsvetljave na območju občin Savinjske ravni je predstavljena tudi ekološka razsvetljava, ki pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na biosfero. V osrednjem delu želimo širšo javnost seznaniti s stanjem svetlobne onesnaženosti na območju Savinjske ravni. V okviru podrobne analize smo stanje svetlobnega onesnaženja obravnavali še na ravni občin in naselij. Svetlobno onesnaženje smo ugotavljali s pomočjo dveh ločenih metod, in sicer s pomočjo lastnih meritev sija neba (v standardiziranih enotah mag/arc sec2) z merilcem SQM in analizo podatkov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavlja instrument VIIRS na satelitu Suomi NPP, ki ga upravljata NASA in NOAA. Z analizo podatkov daljinskega zaznavanja smo na obravnavanem območju predstavili tudi zaznane razlike v svetlobnem onesnaženju v obdobju 2014–2022 in stanje iz leta 2022 primerjali še s stanjem na območju celotne Slovenije.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, radianca v nW/(sr cm2), daljinsko zaznavanje, SQM, sij neba v mag/arc sec2, Savinjska ravan, Spodnja Savinjska dolina, VIIRS – Suomi NPP
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (15,63 MB) |
2. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, diplomsko delo Opis: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama.
Ključne besede: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolinaSaša Pečovnik, 2023, magistrsko delo Opis: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti.
Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros.
V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,79 MB) |
4. Medvrstniško nasilje med srednješolci Vipavske doline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNina Bolčina, 2023, diplomsko delo Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se času smo priče visoki dinamiki življenja, kjer si želimo v čim večjem obsegu izpolniti svoje želje in potrebe. Včasih način uresničevanja seže preko meja primernega, vse do nasilnega ravnanja. Iz takšnega načina življenja mladina črpa in povzema vzorce vedenja ter se v vse večji meri poslužuje ravnanj, ki sovpadajo s kriteriji medvrstniškega nasilja. Glede na dinamičnost razvoja družbe in novih izzivov dobiva tudi medvrstniško nasilje nove razsežnosti. Zaradi narave omenjenega pojava in pomembnosti vloge preventivnega delovanja v tej smeri je ključnega pomena, da imamo najprej jasno in neposredno sliko o mladostnikih in njihovem splošnem poznavanju medvrstniškega nasilja. Omenjeno se jim lahko dogaja, pa ne vedo, da to ni v skladu s primernim vedenjem, ali se znajdejo v medvrstniško nasilni situaciji in ne vedo kako odreagirati na način, s katerim bi preprečili morebitno ponavljanje nadaljnjih incidentov. V okviru diplomskega dela smo se zato preko anketnega vprašalnika, razdeljenega med srednješolce, osredotočili na njihovo splošno ozaveščenost o medvrstniškem nasilju. Posledice lahko obremenjujejo posameznika skozi celotno življenje, zato smo pozornost posvetili identifikaciji posledic in njihovega vpliva na mladostnika. Na podlagi ambiciozne in tekmovalne družbene klime smo ugotavljali možno povezavo z naraščanjem pojava medvrstniškega nasilja. Poleg pridobitve realne situacije iz izkušenj srednješolcev je vse cilje raziskave spremljala tudi možnost prepoznave izvajanja ali doživljanja medvrstniškega nasilja med anketiranci samimi. Ugotovitve kažejo na razmeroma nizko stopnjo ozaveščenosti o tovrstnem pojavu. Poleg tega smo ugotovili kompatibilnost teoretičnih temeljev in odgovorov anketirancev o škodljivosti posledic za duševno zdravje ter kompetitivno družbeno okolje kot okolje s pogostejšimi situacijami medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, adolescenti, Vipavska dolina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,41 MB) |
5. Koroško svatovsko izročilo in analiza izbranih priredb ljudskih svatovskih pesmi Ziljske doline : magistrsko deloMojca Ban, 2022, magistrsko delo Opis: Pomembna naloga vsakega naroda je ohranjanje kulturne dediščine iz roda v rod. Ljudska glasbila, pesmi, plesi ter običaji ob maternem jeziku budijo, utrjujejo in ohranjajo narodno zavest.
Magistrska naloga z naslovom Koroško svatovsko izročilo in analiza izbranih priredb ljudskih svatovskih pesmi Ziljske doline predstavlja svatovsko izročilo v pesmi, plesu, običajih in navadah, od sredine 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne.
Prvi del naloge geografsko in zgodovinsko opredeljuje Koroško, koroško ljudsko pesem in njene pomembne raziskovalce, zapisovalce, pisce priredb ter poznavalce. Sledi poglavje o koroških svatovskih pesmih, običajih, svatovski obleki in plesih.
V nadaljevanju naloge je poudarek na analizi priredb Ziljskih ljudskih svatovskih pesmi.
Ključne besede: Koroško svatovsko izročilo, Ziljska dolina, analiza priredb
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,32 MB) |
6. Ljudsko petje v Spodnji Savinjski dolini in priredbe za pevski zbor : magistrsko deloGašper Kundih, 2022, magistrsko delo Opis: Ljudsko petje je v Sloveniji najbolj prepoznaven znak ohranjanja glasbene kulturne dediščine naših prednikov. O ljudskem petju v Spodnji Savinjski dolini ne najdemo literature, ki bi zajemala zgodovino in delovanje skupin ljudskih pevcev tega območja, ter opis prireditev, na katerih se skupine ljudskih pevcev predstavljajo. V teoretičnem delu smo s pomočjo zgodovinske in deskriptivne metode raziskali nastanek, zgodovino in delovanje vseh skupin ljudskih pevcev Spodnje Savinjske doline ter predstavili prireditve, katerih namen je ohranjanje ljudskega petja. Naredili smo pregled nastopajočih skupin in števila skupin na predstavljenih prireditvah. Predstavili smo tudi ljudsko glasbo Slovenije in navedli usmeritve, ki so pomembne pri transkribiranju ljudskega večglasja, in usmeritve, ki so ključnega pomena pri poustvarjanju ljudske pesmi. Razjasnili smo tudi razlike med obdelavami ljudskih pesmi za pevski zbor. V praktičnem delu smo zapisali in analizirali ljudsko večglasje štirih ljudskih pesmi, ki so na repertoarju skupin ljudskih pevcev Spodnje Savinjske doline. Za te skladbe smo napisali priredbe za mešani pevski zbor.
Ključne besede: Ljudska glasba, ljudsko petje, ljudsko večglasje, Spodnja Savinjska dolina, priredbe
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 776; Prenosov: 110
Celotno besedilo (8,45 MB) |
7. Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloHana Poiškruh, 2021, diplomsko delo Opis: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 1246; Prenosov: 261
Celotno besedilo (852,81 KB) |
8. Podnebne značilnosti KoroškeAleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple.
Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam.
Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2790; Prenosov: 280
Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vključevanje šolskega eksterierja v pouk SPO na področju Šaleške dolineBlažka Žibret, 2018, magistrsko delo Opis: V osnovnih šolah je predvsem v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju poseben poudarek na izkustvenem učenju. Šole po Sloveniji si tako čedalje bolj prizadevajo, da učencem nudijo najrazličnejše načine in možnosti za učenje. Eden izmed učinkovitih in pomembnejših načinov je učenje v šolskem eksterierju. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen šolski eksterier imajo na voljo posamezne osnovne šole v Šaleški dolini ter kako ga uporabljajo pri predmetu spoznavanje okolja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope: psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, geografsko-zgodovinski sklop in arhitekturni sklop. Na začetku je opredeljen sam pojem šolski eksterier. V nadaljevanju pa so po posameznih sklopih predstavljene uporaba šolskega eksterierja, možnosti za izvedbo, prednosti in slabosti uporabe le-tega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, kjer smo s pomočjo ankete dobili podatke o šolskem eksterierju na osnovnih šolah v Šaleški dolini ter o njegovi uporabi pri pouku. Anketo so izpolnili učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol v Šaleški dolini (Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki). Rezultati so pokazali, da imajo osnovne šole v mestih manj raznolikega šolskega eksterierja kot primestne šole ali šole na podeželju, kar je najverjetneje posledica okolja, v katerem se posamezne šole nahajajo. Podeželske in primestne šole imajo na voljo veliko več travnatih površin kot mestne, zato je tam več možnosti za šolske vrtove, sadovnjake, travnike. Vsi učitelji so bili enotni, da učenje v šolskem eksterierju pozitivno vpliva na učence. Navedli pa so različne dejavnike, ki vplivajo na izvedbo učne ure v šolskem eksterierju. Na koncu so v povzetku empiričnega dela navedeni napotki za prakso.
Ključne besede: šolski eksterier, Šaleška dolina, spoznavanje okolja, mestna šola, primestna šola, podeželska šola
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 1020; Prenosov: 83
Celotno besedilo (11,03 MB) |
10. Geografske značilnosti občine Selnica ob Dravi in možnosti sonaravne trajnostiDarja Ačanski, 2008, diplomsko delo Opis: Namen dela je predstaviti geografske značilnosti občine Selnica ob Dravi in možnosti, ki jih ima za sonaravni trajnostni razvoj. Slovenija je raznolika država na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta, zato se tukaj mešajo številne naravne in družbene, predvsem kulturne evropske karakteristike. Tudi občina Selnica ob Dravi, ustanovljena leta 1998, ni izjema, saj na njenem ozemlju prehaja hriboviti predalpski Kozjak v Dravsko dolino, njena geografska lega tik ob državni meji z Avstrijo pa določa nekatere njene specifičnosti, ki so povezane predvsem z na njenem ozemlju živečim prebivalstvom. Tukaj je stik različnih kultur, dveh jezikov, zaposlitvene možnosti so bile v preteklosti še bolj kakor danes povezane z bližino te germanske države. Občina Selnica ob Dravi ima številne razvojne priložnosti, ki temeljijo tako na naravnih kot tudi na družbenih značilnostih občine, v veliki meri pa njen prihodnji razvoj določajo prav trendi sodobnega sonaravno trajnostnega razvoja. Del ozemlja občine Selnica ob Dravi je vključen tudi v Naturo 2000, zavarovano območje, v katero so vpeta različna ekosistemska območja Evrope.
Ključne besede: Selnica ob Dravi, fizičnogeografske značilnosti, družbenogeografske značilnosti, Kozjak, Dravska dolina, sonaravni, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1394; Prenosov: 107
 Datoteka (53,14 MB) |
