| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA PROIZVODNIH LASTNOSTI KRAV ČRNO BELE PASME RAZLIČNEGA IZVORA
Tadej Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na izvor. Skupno je bilo tako vključenih 817 brejih telic, od tega 461 telic črno bele pasme slovenskega izvora (SLO) in 98 telic iz Nemčije (NE), 155 telic iz Nizozemske (NZ) in 103 telice iz Danske (DK). Uvožene živali so bile pripeljane v Slovenijo kot breje telice in dosegle od 1. do 9. laktacij. Preučevali smo lastnosti, vezane na prirejo in dolgoživost živali. Vse živali so telile v obdobju med 27. in 30. mesecem starosti, značilno najmlajše so telile živali NZ izvora (p < 0,05), med živalmi SLO, DK in NE izvora ni bilo razlik (p ≥ 0,05). Značilno najhitreje so bile izločene SLO krave, ki so v povprečju dosegle 3,6 laktacij in 23 kg mleka na molzni dan. Krave se med seboj niso značilno razlikovale v življenjski pireji mleka, maščob, beljakovin, količini mleka na molzni dan, št. laktacij, št. laktacijskih dni, št. dni od prve telitve do izločitve, št. dni od rojstva do izločitve, v dobi med telitvama in v dobi presušitve (p ≥ 0,05). Največjo življenjsko prirejo so dosegle DK krave z 29816 ± 1904 kg mleka, prav tako so imele najvišje povprečne količine beljakovin, maščob in mleka v standardnih laktacijah.
Ključne besede: krave molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2909; Prenosov: 285 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (166,09 KB)

2.
Vpliv velikosti črede, načina reje ter eksterierja živali na dolgoživost in proizvodne lastnosti krav črno bele pasme
Tadej Virk, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj preučevanja je bila primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na velikost črede, načina reje ter lastnosti zunanjosti. Zanimali so nas tudi vzroki izločitev molznic iz črede glede na način reje ter velikost črede. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 1671 krav črno bele pasme, ki so prvič telile med 1. 1. 2004 in 31. 12. 2004. Živali se med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) glede na velikost črede v vseh primerjanih proizvodnih lastnostih (indeks dolgoživosti, starost živali, število produktivnih dni, starost ob prvi telitvi, število telitev, življenjska prireja mleka ter količina mleka na krmni dan). Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na način reje se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) samo v količini mleka na krmni dan in starosti ob prvi telitvi. Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na linearne ocene zunanjosti se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) v indeksu dolgoživosti, življenjski prireji mleka in količini mleka na krmni dan. Plodnostne motnje so najpogostejši vzrok za izločitev molznic iz črede, takoj za njimi pa so bolezni vimena (mastitis).
Ključne besede: molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti, ocene zunanjosti, velikost črede
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1324; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (258,87 KB)

3.
VPLIV SPOR NOSEMA IN PESTICIDA 'THIAMETHOXAM' NA DOLGOŽIVOST ČEBEL
Doris Kramberger, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije ugotavljali vpliv spor noseme in pesticida tiametoksam na dolgoživost čebel. V nalogi smo uporabili medonosno čebelo Apis mellifera carnica. Ugotavljali smo akutno toksičnost pesticida različnih koncentracij v 24, 48 in 72 urah. Pridobljeni podatki v tej študiji kažejo, da je LD50 za kranjsko čebelo 7,86 ng tiametoksama/čebelo in večina teh umre v 24 urah. Med 24 in 48 urami se smrtnost občutno zmanjša oz. se preživetje čebel opazno poveča, če zmanjšamo koncentracijo. Biološki in imunohistološki poskus opravljen v laboratorijskih pogojih je pokazal, da nobeden od realnih odmerkov pesticida tiametoksam (0,0856 ng/čebelo in 0,00856 ng/čebelo), ki bi se lahko pojavil v naravnem okolju, ne poveča stopnje umrljivosti kranjske čebele, niti pri čebelah, hkrati izpostavljenih okužbi z N. ceranae in tiametoksamom. Z uporabo tehnik TUNEL smo ocenjevali histološke značilnosti tkiva. Histološka analiza je pokazala hipertrofično širitev okužbe prebavnih celic in obsežno sprostitev okuženih celic v lumen, opaženih v glavnem 10 dni po okužbi. V poznejši fazi okužbe je bila zmanjšana obnova celic in njihova funkcija, kar smo opazili 20. dan po infekciji v ventrikulih okuženih čebel z nosemo. Kranjska čebela ob hkratni izpostavitvi sporam noseme in insekticidu tiametoksam ni kazala povezave v krepitvi virulentnosti N. ceranae.
Ključne besede: spore noseme, tiametoksam, neonikotinoidi, celična smrt, dolgoživost čebel
Objavljeno: 03.06.2015; Ogledov: 707; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
5.
6.
Vpliv HMF-a na dolgoživost čebel v laboratorijskih pogojih
Snežana Jurišić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2013 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije raziskovali vpliv organske spojine hydroxymethylfurfural (HMF) na dolgoživost delavk medonosne čebele Apis mellifera carnica v laboratorijskih pogojih. V raziskavi smo ugotovili, da zviševanje odmerka HMF-a, dodanega v osnovno čebeljo hrano (apifonda), ne kaže večja odstopanja v smrtnosti čebel do 15. dneva. Med 16. in 30. dnevom je smrtnost čebel postopoma naraščala glede na odmerke 100, 500, 1000 in 1500 mg HMF-a/kg apifonde, in sicer pri vsakem višjem odmerku je bila stopnja preživetja krajša. . Negativen vpliv HMF-a se kaže tudi po 30 dnevu, kjer je pri najvišjem odmerku HMF-a skupina čebel živela zgolj še par dni, pri vsakem nižjem odmerku je bila stopnja preživetja čebel višja, zadnje čebele v kontrolni skupini pa so dočakale tudi do 45 dni. Hkrati smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med skupinami čebel glede na količino zaužite hrane pri odmerkih 100 in 1500 mg HMF-a/kg apifonde. Raziskava kaže, da v prvih 7. dneh statističnih razlik ni bilo (p=0,245), oz. da so čebele brez večjih odstopanj enakomerno uživale hrano ne glede na višino odmerka HMF-a, primešanega v apifondo. Prisotnost okužbe Nosema spp. je tekom prvega poskusa bila zaznana v precej razpršenih količinah, v ponovitvi je bila zaznana zgolj občasno, pri poletnih čebelah pa ni bila zaznana, pri čem je upad oz. izguba spor Nosema spp. najverjetneje posledica odmiranja zimskih čebel iz prvega poskusa. S tehniko TUNEL smo ugotavljali celično smrt čebel, tretiranih z HMF-om. Iz histološke analize je razvidno, da je med 5. in 9. dnem opažena stagnacija v številu pozitivnih jeder, zaznan je celo upad v skupini z najvišjim odmerkom. Pri odmerku 500 mg HMF-a/kg apifonde je pri vsakem vzorčenju zaznano precej konstantno, in sicer visoko št. pozitivnih celic. Vrh okužbe je zabeležen 15. dan raziskave, pozneje sta zaznana bodisi stagnacija ali upad, zlasti pri najvišjem odmerku.
Ključne besede: HMF, dolgoživost čebel, zavračanje hrane, celična smrt, Nosema spp.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 615; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

7.
Vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila
Katja Gajzler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Ključne besede: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 297; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (967,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici