Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti. Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev.
Ključne besede: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 1086; Prenosov: 266
Celotno besedilo (734,87 KB)

Opis: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije.
Ključne besede: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 1135; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Ključne besede: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 2434; Prenosov: 354
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Kadar država ne zmore več financirati javnofinančnih odhodkov si mora sredstva zanje izposoditi. To lahko stori tako, da se zadolži na domačem ali tujem trgu. V skladu z zakonom o javnih financah se zadolževanje države v posameznem letu izvaja na podlagi programa financiranja, ki pa ga sprejme državni zbor. Znesek, ki ga država dolguje domačim ali tujim upnikom imenujemo javni dolg. V veliki meri javni dolg predstavljajo državne obveznice, vključuje pa lahko tudi obveznosti iz naslova posojil in danih poroštev. V letih pred finančno krizo mnogo držav ni izkoristilo takratnih ugodnih razmer, da bi si ustvarile rezerve za prihodnje krize. Zato je v veliko državah euroobmočja finančna kriza vzrok za kopičenje javnega dolga. To hitro naraščanje javnega dolga je v okolju finančne nestabilnosti in nizke rasti povečalo potrebo po vzdržnosti javnega dolga. Z namenom doseganja vzdržnosti javnih financ je Slovenija sprejela fiskalno pravilo. Na fiskalnem področju je ena izmed najpomembnejši funkcij države upravljanje javnega dolga. V Sloveniji za upravljanje dolga skrbi državna zakladnica, ki je del Ministrstva za finance. V diplomske projektu smo analizirali javni dolg in njegovo strukturo v Sloveniji v obdobju 2006-2016. Po narejeni analizi smo ugotovili, da se Slovenija večinoma zadolžuje z izdajanjem vrednostnih papirjev. Večji znesek dolga predstavlja notranji dolg, kar pomeni da se država v veliki meri raje zadolžuje na domačem trgu. Slovenija se predvsem zadolžuje dolgoročno tako na domačem trgu kot tudi tujem trgu, saj so namreč vse zadolžitve v opazovanem obdobju na tujem trgu dolgoročne. Od leta 2006 naprej ko je Slovenija vstopila v evropsko monetarno unijo je večina slovenskega dolga v evrih.
Ključne besede: javni dolg, država, upravljanje javnega dolga, zadolževanje, struktura javnega dolga
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 2002; Prenosov: 283
Celotno besedilo (903,88 KB)