| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otrokova največja korist kot pravni standard v družinskopravnih zadevah
Daša Gita Lainšček, 2018, magistrsko delo

Opis: Otrok je vsako človeško bitje, ki je mlajše od 18 let. Na takšni definiciji otroka temeljijo slovenska zakonodaja in mednarodni pravni viri. Predvsem zaradi svoje starosti in s tem povezane neizkušenosti, nezrelosti ter ranljivosti velja, da otrok potrebuje zaščito, varstvo in pomoč. Intenziteta zaščite otrok, pomen njihovih pravic in vsebina so se z leti ter vzporedno z razvojem družbe spreminjali. Otrok je postal subjekt, ki mu pripadajo lastne pravice. V trenutno veljavni zakonodaji lahko najdemo različne pravne institute, ki otroka varujejo v številnih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajde. Pri vseh dejavnostih, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, mora biti načelo otrokove največje koristi glavno vodilo. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti v vsakem konkretnem primeru. Upoštevati je treba okoliščine, ki posamezni primer opredeljujejo ter ga konkretizirajo. Najpomembnejši mednarodno pravni dokument, ki se dotika vprašanja otrokovih pravic ter izrecno uveljavlja načelo otrokove največje koristi kot vodilo pri odločanju v zadevah, ki se tičejo otrok, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Sklicevanje na to izredno pomembno načelo najdemo še v številnih drugih pravnih aktih, mednarodnih in nacionalnih razsežnosti. Zaradi nedoločenosti tega pravnega standarda se sodniki, strokovni delavci in drugi v praksi velikokrat srečujejo s težavami pri njegovi opredelitvi. Kot vodilo otrokove koristi jim predstavljajo določena splošna pravna načela, otrokove pravice, pravice in dolžnosti staršev ter drugi instituti prava, ki otroka skušajo zaščititi ter mu nuditi vso potrebno varstvo.
Ključne besede: otrok, načela družinskega prava, pravni standard, otrokova največja korist, vsebina otrokove koristi, otrokove pravice, dolžnosti staršev
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 2693; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Alenka Škof, 2016, diplomsko delo

Opis: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev. V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2160; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (723,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici