1.
REVIZORJEVI POSTOPKI V ZVEZI S PREVARAMIMaja Banovšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga
Opis: Prevaro MSR 240 (2009) opredeljuje kot namerno dejanje enega ali več članov poslovodstva, pristojnih za upravljanje, zaposlenih ali tretjih oseb, da z goljufijo pridobijo neupravičene ali nezakonite koristi.
Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar imajo tako pristojni za upravljanje organizacije kot poslovodstvo. Pomembno je, da daje poslovodstvo ob nadziranju, ki ga izvajajo pristojni za upravljanje, velik poudarek preprečevanju prevar, kar lahko zmanjšuje priložnosti za prevare, in svarilo pred prevarami, kar lahko prepriča posameznike, da jih ne zagrešijo zaradi verjetnosti, da bodo odkrite in kaznovane.
V skladu z ZRev – 2 in MSR je namen revizije računovodskih izkazov omogočiti revizorju izraziti mnenje, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z opredeljenim okvirom računovodskega poročanja in dati utemeljeno zagotovilo, da so računovodski izkazi kot celota brez pomembnih napačnih navedb, kakršne povzročajo tudi prevare.
Revizor se mora revidiranja lotiti s pravo mero dvoma, saj lahko računovodski izkazi oziroma poslovne knjige revidirane družbe vsebujejo prevare ali napake. Revizorjeva naloga v zvezi z odkrivanjem prevar oziroma napak pa je, da oceni tveganje njihovega nastanka in tej oceni prilagodi revizijske postopke.
Revizor mora podati neodvisno strokovno mnenje o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnejših pogledih resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid pravne osebe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Ključne besede: prevara, napaka, MSR 240, dolžnost poslovodstva, revizorjevi postopki, notranje kontrole, računovodski škandali.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2011; Ogledov: 2167; Prenosov: 255
Celotno besedilo (941,99 KB)