| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
IZRAŽANJE VERSKE SVOBODE JEHOVOVIH PRIČ PRI BREZKRVNEM ZDRAVLJENJU
Matjaž Senica, 2009, diplomsko delo

Opis: Pravica do verske svobode in lastnega prepričanja je ena izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, na kateri temeljijo vse ostale pravice. Eno od mnogih področij, kjer jo pacienti izvršujejo, je področje izbire načina zdravljenja oziroma medicinske oskrbe. Med pacienti obstaja skupina vernikov, ki zavračajo transfuzije krvi, namesto tega pa zahtevajo zdravljenje z razpoložljivimi brezkrvnimi nadomestki, ki so v sodobni medicini postali že nekaj povsem običajnega. S tem pa se ti pacienti izognejo tudi mnogim zdravstvenim zapletom, ki so povezani s transfuzijami krvi. Ti pacienti so Jehovove priče, ki svoje versko prepričanje o vzdrževanju krvi utemeljujejo s Svetim pismom. Danes jim to pravico priznavajo številne mednarodne pogodbe, nacionalne ustave in zakoni, ki temeljijo na pravici do samoodločbe oziroma avtonomiji pacienta. Ta pacientova pravica vsebuje dolžnost zdravnika, da pred določeno medicinsko oskrbo skrbno izvede pojasnilno dolžnost, ki predstavlja podlago za veljavno privolitev ali zavrnitev zdravljenja pacienta. Jehovove priče kot pacienti in kot starši, kadar odločajo o zdravljenju svojih otrok, namesto zdravljenja s transfuzijami krvi, utemeljeno zaupajo v brezkrvne alternative, ki zanje predstavljajo največjo pacientovo korist. Ker svoje verovanje in življenje skladno s tem razumejo kot odgovornost pred Stvarnikom Jehovom, takšnega načina zdravljenja ne prepuščajo naključju niti v morebitnih prihodnjih nepredvidljivih dogodkih. Zato pri sebi nosijo dokument Trajno pooblastilo, s katerim prepovedujejo zdravljenje s transfuzijami krvi, v primerih, ko o sebi ne bi bili sposobni sami odločati. Nadalje to pooblastilo opravičuje pooblaščenca, katere načine zdravljenja sme sprejeti in katere mora v pacientovem imenu zavrniti. Čeprav zavračanje krvi teh pacientov temelji na njihovem razumevanju Biblije, pa sodobna medicinska odkritja kažejo, da je takšno ravnanje utemeljeno tudi z zdravstvenega vidika. Mnogi zdravniki so na brezkrvne alternative že pričeli gledati kot na »zlati standard« medicinske oskrbe. Številna sodišča po vsem svetu Jehovovim pričam omogočajo izvrševanje njihove pravice do samoodločbe, zaradi česar to ni le mrtva črka na papirju, ampak pravno utemeljena praksa.
Ključne besede: Jehovove priče, verska svoboda, Biblija, transfuzija krvi, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, zavestna privolitev, vnaprej izražena volja, medicinske tveganja krvnih transfuzij, brezkrvne alternative.
Objavljeno: 02.02.2010; Ogledov: 4131; Prenosov: 746 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

4.
PRIVOLITEV V MEDICINSKI POSEG OSEB, KI NISO SPOSOBNE ODLOČATI O SEBI
Petra Šubernik, 2009, diplomsko delo

Opis: V delu je opisan pomen avtonomije pacienta glede medicinskih posegov in zdravstvene oskrbe. Praviloma ni dovoljeno opraviti medicinskega posega brez soglasja pacienta. Da pa se bo pacient lahko pravilno odločil, mora zdravnik najprej opraviti pojasnilno dolžnost. Kadar gre za osebe, ki niso spoosobne odločanja o sebi, bodo takšno privolitev dali njihovi zakoniti zastopniki. Pacient lahko poda tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločati sam o sebi. Na koncu je predstavljena tudi odgovornost zdravnika za zdravstvene ukrepe brez privolitve. V teorijo so vpeti tudi primeri iz domače in tuje sodne prakse.
Ključne besede: Pacient, avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, privolitvena sposobnost, vnaprej izražena volja, odgovornost zdravnika.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2995; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 2411; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (464,63 KB)

6.
ODNOS MED PACIENTOM IN ZDRAVNIKOM
Anita Pišotek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravniku je zaupana pravica, da odloča o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo zdravje in življenje posameznika. Zdravnik je dolžan nuditi primerne zdravstvene storitve ob vsem spoštovanju človekovega dostojanstva, spoštovati pravice bolnikov, kolegov in drugih medicinskih sodelavcev, spoštovati zakone. Pri odnosu pacient — zdravnik, gre za odnos v katerega se vpletajo zdravnikova in pacientova čustva, izkušnje, lastnosti, pričakovanja,… Bistva zdravstvene dejavnosti ne predstavlja le strokovnost, temveč se od zdravstvenih delavcev pričakuje humanost, poklicna predanost, plemenitost, torej osebne lastnosti, ki se jih s kazenskopravno prisilo ne da izsiliti. Zdravnik mora v odnosu do pacienta ravnati z načeli etike. Njegova naloga je v prvi vrsti pomagati, nikoli škoditi in nikoli preveč obljubljati. Zaradi spoznanja, da gredo stvari v medicini narobe, tudi ob povsem pravilnem ravnanju, mora pacient vedeti, v kaj se pri določenem načinu zdravljenja podaja. Ravno zato je zelo pomembna pojasnilna dolžnost, ki jo opravi zdravnik. Zdravnik mora svoje delo opravljati profesionalno. Gre za profesionalno odgovornost, ki je v primeru zlorabe primerno sankcionirana. Zdravnik v primeru zapletov odgovarja objektivno, objektivno — subjektivno ali subjektivno.
Ključne besede: pacient, zdravnik, odnos pacient- zdravnik, etika, pojasnilna dolžnost, odgovornost zdravnika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3843; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (530,80 KB)

7.
PRAVICA PACIENTA DO SAMOODLOČANJA S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI
Suzana Babić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica pacienta do samoodločanja s poudarkom na vnaprej izraženi volji. V preteklosti med zdravnikom in pacientom ni bilo prave komunikacije, pacient je v tem odnosu imel vlogo pasivnega udeleženca. Bil objekt zdravljenja, zdravnik pa vsemogočni bog v beli halji, ki je zanemarjal voljo in želje pacienta. Glavno vodilo pri medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je bilo načelo zdravje je najvišji zakon (salus aegroti suprema lex), ki ga je danes zamenjalo načelo pacientova volja je najvišji zakon (voluntas aegroti suprema lex). Pravica pacienta do samoodločanja vključuje pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost. Na podlagi pridobljenih informacij, se pacient lahko odloči ali bo v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo privolil, ali pa jo bo zavrnil. Pacient lahko izrazi tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločanja o sebi. Za veljavnost vnaprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjeni strogi zakonski pogoji. V grobem je predstavljena tudi nemška in avstrijska pravna ureditev vnaprej izražene volje. V povezavi z obravnavano temo se pojavljajo aktualne razprave, ki se tičejo evtanazije ter Jehovovih prič in transfuzije krvi, o čemer je govora na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: pacient, pravice pacienta, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, informirana zavrnitev, vnaprej izražena volja, evtanazija, Jehovove priče.
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 4348; Prenosov: 1050
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
PRAVNI POLOŽAJ PACIENTA IN AVTONOMIJA NJEGOVE VOLJE
Monika Špindler, 2010, diplomsko delo

Opis: Že stoletja dolgo Hipokratova etična načela nalagajo zdravniku, da vedno in povsod ravna izključno v bolnikovo dobro. Se je pa v vseh teh stoletjih odnos med zdravnikom in bolnikom precej spremenil. Iz zaščitniškega odnosa s strani zdravnika do bolnika je prešel v partnerski odnos oziroma neke vrste zavezništvo, kjer je za uspešno zdravljenje potrebno sodelovanje med zdravnikom in bolnikom. V začetku 20-tega stoletja se je začelo uveljavljati načelo samostojnosti bolnika. Gre za samostojnost bolnika pri odločitvah glede opravljanja medicinskih posegov in predlaganega zdravljenja. S tem se je priznala avtonomnost bolnika oziroma njegova pravica, da sprejme ali odkloni predlagan medicinski poseg ali zdravljenje. Zdravnik ima dolžnost posredovati bolniku vse informacije glede predlaganih postopkov, seveda na bolniku razumljiv način. Po pogovoru se lahko bolnik s predlaganimi posegi in postopki zdravljenja strinja ali pa tudi ne. Ima vso pravico predlagane posege ali zdravljenje odkloniti. V takem primeru sta zdravnik in bolnik dolžna poiskati rešitev, s katero se oba strinjata oziroma je za oba sprejemljiva. Tako zdravnik ni več samo svetovalec ampak je postavljen tudi v vlogo pogajalca. Pravico bolnika do samostojnega odločanja oziroma avtonomnosti je treba spoštovati. Vsekakor pa je osnova za dober odnos med zdravnikom in bolnikom medsebojno spoštovanje, zaupanje, česar pa je v današnjem času vedno manj.
Ključne besede: medicinska etika, zdravnik, bolnik, odnos zdravnik-bolnik, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija bolnika.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2674; Prenosov: 908
.pdf Celotno besedilo (663,56 KB)

9.
Pacientove pravice in njihova aplikacija v prakso
Amadeus Lešnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Zanimanje za pacientove pravice narašča povsod po svetu, saj postajajo osrednja zahteva pri izboljšanju kakovosti in racionalizaciji zdravstvenega varstva. V večini evropskih držav se organizacije za varstvo človekovih pravic in pravic pacientov zavzemajo za bolj enakopravno in uravnoteženo razmerje med pacienti, zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci. Vse bolj se od pacientov zahteva, da odgovorno ravnajo s svojim zdravjem. Z naraščajočimi odgovornostmi se povečuje tudi pomembnost pravic, ki jih imajo kot ljudje in kot pacienti. V magistrskem delu smo predstavili zakon o pacientovih pravicah in z raziskavo ugotavljali, v kolikšni meri so pacienti in zdravstveni delavci v enem od Kliničnih centrov seznanjeni z zakonom o pacientovih pravicah ter v kolikšni meri se pacientove pravice v praksi spoštujejo. Poudarek je na etičnem vedenju zdravstvenih delavcev, na spoštovanju, pacientovih pravicah ter partnerskem odnosu v razmerju do pacienta. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov za 100 pacientov, ki so se v tem času zdravili ali bili napoteni na zdravljenje v eno od kliničnih ustanov, ter 100 zaposlenihzdravstvenih delavcev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica anketiranih zdravstvenih delavcev ne pozna pacientovih pravic, kot jih pacientom zagotavlja zakon, kljub temu, da je zakon v veljavi že od avgusta leta 2008. Prav tako svojih pravic ne pozna nekaj manj kot polovica anketiranih pacientov. Pacientove pravice se kršijo na mnogih področjih; nekateri zdravstveni delavci jih kršijo kljub temu, da jih poznajo in se tega zavedajo. Iz raziskave s pacienti je razvidno, da 9 (9 %) anketiranih pacientov ni bilo obravnavanih enakopravno, 62 (62 %) anketiranim pacientom se zdravstveni delavec ni predstavil, o njihovem zdravstvenem stanju pa se je pogovarjal v prisotnosti drugih, kar trdi 26 (26 %) anketiranih pacientov in 46 (46 %) zdravstvenih delavcev. Jasno je, da v primeru, če se pacientu ne predstavimo in se o njegovem zdravstvenem stanju pogovarjamo v čakalnici, polni čakajočih pacientov, grobo kršimo njegovo zasebnost in dostojanstvo. Da imajo zdravstveni delavci za obravnavo pacienta premalo časa, ne sme in ne more biti izgovor za kršenje pacientovih pravic in s tem njegovega dostojanstva.Sklep. Pacient dobiva vlogo in značilnosti potrošnika. Zdravstveni delavci smo dolžni zagotoviti pogoje, v katerih bodo potrebe, želje in pravice pacienta v polni meri in dosledno spoštovane. Le takšno ravnanje bo v pacientu vzbudilo zaupanje, za katerega si mora prizadevati vsak posameznik, ki sodeluje pri zdravstveni obravnavi pacienta. Zavedati se moramo, da je edino merilo naše uspešnosti in kakovosti zadovoljen pacient.
Ključne besede: zakon o pacientovih pravicah, mediacija, pravice, pacient, pojasnilna dolžnost, medicinske sestre, zdravstvena obravnava
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 4356; Prenosov: 1205
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

10.
POJASNILNA DOLŽNOST, ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU IN VNAPREJ IZRAŽENA VOLJA V PROCESU ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTA
Kaja Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtonomija pacienta pri odločanju o zdravljenju, tako v času popolne sposobnosti odločanja o sebi, kot tudi za primere, ko tega ne bo zmožen. Pacient naj ne bi imel samo pasivne vloge pri zdravljenju, temveč tudi aktivno. Dana mu je pravica do privolitve ali zavrnitve določenega medicinskega posega, kot tudi preklic privolitve ali zavrnitve. Glavno vodilo vsakršne zdravstvene oskrbe je pacientova volja. V tej fazi odigra pomembno vlogo pojasnilna dolžnost, ki je temelj pacientove avtonomije in mora biti razumljiva in tako obsežna, da bo pacient razumel, kaj lahko pričakuje od posega. V kolikor zdravnik ne opravi pojasnilne dolžnosti, ali jo opravi pomanjkljivo, lahko pride do odškodninske ali celo kazenske odgovornosti. Izjemoma lahko zdravnik pojasnilo opusti, kadar bi bolnikov vpogled v medicinsko dokumentacijo škodljivo vplival na njegovo zdravstveno stanje. Kadar pacient ni v stanju, ko bi lahko dal svoj pristanek v določeno zdravstveno oskrbo, poseg pa je nujen zaradi neposredne nevarnosti za življenje, govorimo o nujni medicinski pomoči. Le takrat je zdravnik upravičen napraviti poseg brez bolnikove privolitve. Vsak polnoletni pacient, ki je sposoben odločati o sebi, ima možnost izraziti voljo o tem, kakšna naj bo njegova zdravstevna oskrba v primeru, da ne bo več sposoben odločanja o sebi. Tako ima pravico do postavitve svojega zdravstvenega pooblaščenca, pravico do izključitve oz. omejitve oseb, ki so upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni oskrbi ter pravico do vnaprej izražene volje glede njegove bodoče zdravstvene oskrbe. Zdravnik mora v določenem primeru upoštevati pacientovo vnaprejšnjo voljo, lahko pa mu je le kot smernica pri zdravljenju. Za konec je primerjalno predstavljena tudi angleška in nemška pravna ureditev instituta vnaprej izražene volje.
Ključne besede: Avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, terapevtski privilegij, privolitev v zdravstveno oskrbo, zavrnitev zdravstvene oskrbe, nujna medicinska pomoč, pacientov pooblaščenec, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 4044; Prenosov: 865
.pdf Celotno besedilo (489,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici