Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Proučevanje problema plačilne nediscipline je pomemben dejavnik za nemoteno delovanje poslovnih procesov v povezavi s celotnim gospodarstvom, saj je to problem celotne populacije. Razsežnost plačilne nediscipline skušamo omejiti z uporabo različnih sredstev izterjave. Z nekaterimi smo bolj in z drugimi spet manj učinkoviti, vendar cilj uporabe teh je izterjati dolg v čim krajšem času, s čim nižjimi stroški. V skrajnih primerih, ko nam dolga ne uspe izterjati tudi po pravni poti, moramo tega odpisati. V prvi vrsti bi se moralo plačilno disciplino omejiti celostno, z večjo angažiranostjo države v tej smeri in posledično temu s sprejetjem novih, bolj učinkovitih pravnih predpisov. Skozi obravnavo razvoja pravnih norm se je pokazalo, da sta se morala in zavest človeka oblikovali že skozi zgodovino in še danes vplivata na nas in na naše odločitve. Rezultati opravljene ankete so pokazali, da so moralna in etična načela naših anketirancev pozitivno naravnana, da pa imajo vsekakor največji vpliv na plačilno disciplino posameznika z zakonom določeni predpisi in sankcije. Na plačilno nedisciplino lahko vplivajo tudi nepredvidljivi dejavniki, kot se je to letos zgodilo s pojavom pandemije COVID-19. V takih primerih to skušamo omejiti in vzdrževati gospodarstvo na funkcionalni ravni, s sprejemanjem interventnih zakonov. Dejanske posledice plačilne nediscipline oziroma plačilne sposobnosti zaradi pandemije COVID-19 se bodo pokazale v naslednjih letih.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, pravni predpisi, terjatve, dolžniki
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 900; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Članek obravnava problematiko osebnega stečaja potrošnikov v slovenskem pravu. Avtor najprej analizira namen pravnega instituta in cilje, ki jih ta v družbi zasleduje. Pri tem upošteva tudi primerjalno-pravno metodo in ureditve v primerljivih pravnih redih. V drugem delu prispevka avtor prikaže delovanje postopka osebnega stečaja potrošnika in odpusta obveznosti v slovenski pravni uredirvi. V tretjem delu prispevka pa sledi ekonomska analiza spodbud dolžniku, da skuša v postopku odpusta obveznosti prispevati h kar največjemu poplačilu dolžnika. Ta analiza kaže, da upniki maksimirajo svoje poplačilo v sistemu, kjer ni odpusta dolga, tako dolgo, dokler skupna višina dolžnikovega dolga ne doseže stopnje, ko dolžnik več ni motiviran za sodelovanje in začne aktivno ovirati poplačilo upnikov. Takrat upniki poleg obstoječega dolžnikovega premoženja ne dobijo ničesar. Zato je boljša pravna ureditev, kjer se dolžniku pusti možnost delnega poplačila in primernega obnašanja v določenem obdobju, po tem pa je dolžnik prost večine obveznosti, kar mu omogoči novi začetek. Vendar tudi v tem primeru ne moremo računati na to, da bo dolžnik v delno poplačilo upnikov vlagal maksimalne napore. Zato bi bila še bolj primerna ureditev, kjer bi se dolžniku postavilo jasen in njegovim sposobnostim prilagojen ciljni znesek delnega poplačila dolga, ki je pogoj za odpust preostanka obveznosti (podobno kot v avstrijski ureditvi).
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaji, potrošniki, odpust dolga, upniki, dolžniki, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1638; Prenosov: 99
Celotno besedilo (217,50 KB)

Opis: Izvršilni postopek definiramo kot tisto procesno delovanje, ki naj ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova, oziroma omogoči izterjavo upnikove terjatve. V diplomski nalogi bo predstavljen izvršilni postopek, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zakon in celoten izvršilni postopek bo precej podrobno predstavljen zaradi lažjega razumevanja tematike. Bistvo naloge in to kar nas je pritegnilo k pisanju, pa je predstaviti položaj upnika in dolžnika v izvršilnem postopku. Eden temeljnih interesov dolžnika v takšnem postopku je ohranitev dostojnega življenja, upnikov interes pa čimprejšnje poplačilo dolga. Ob pravico do učinkovitega sodnega varstva v konkretnih situacijah izvršbe tako trči pravica do osebnega dostojanstva v tesni povezavi s pravico do socialne varnosti. Predvsem je to vprašanje še toliko bolj pereče, ko gre za izterjavo bagatelnih zneskov. Tako v laični kot tudi v strokovni javnosti je v zadnjem obdobju veliko odzivov sprožil primer Vaskrsić, kjer je bila dolžniku v postopku izvršbe odvzeta nepremičnina zaradi izterjave zelo nizkega zneska. Z dovoljenjem Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje še Okrajnega sodišča v Litiji smo pridobili pravico do vpogleda v celoten spis o tej zadevi. V diplomskem delu smo primer podrobno razčlenili in med drugim ugotovili, da trenutno veljaven zakon v Sloveniji dovolj ščiti interese tako upnika kot tudi dolžnika v postopku civilne izvršbe.
Ključne besede: upniki, dolžniki, izvršbe, človekove pravice, nepremičnine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1724; Prenosov: 341
Celotno besedilo (262,33 KB)