| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga odvetnika v izvršilnem postopku : diplomsko delo
Niko Grgurevič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: izvršilni postopek, upniki, dolžniki, odvetniki, diplomske naloge
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2981; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (245,28 KB)

2.
Človekove pravice dolžnika in upnika v postopku civilne izvršbe : "študija primera Vaskrsić"
Gregor Kos, 2014, diplomsko delo

Opis: Izvršilni postopek definiramo kot tisto procesno delovanje, ki naj ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova, oziroma omogoči izterjavo upnikove terjatve. V diplomski nalogi bo predstavljen izvršilni postopek, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zakon in celoten izvršilni postopek bo precej podrobno predstavljen zaradi lažjega razumevanja tematike. Bistvo naloge in to kar nas je pritegnilo k pisanju, pa je predstaviti položaj upnika in dolžnika v izvršilnem postopku. Eden temeljnih interesov dolžnika v takšnem postopku je ohranitev dostojnega življenja, upnikov interes pa čimprejšnje poplačilo dolga. Ob pravico do učinkovitega sodnega varstva v konkretnih situacijah izvršbe tako trči pravica do osebnega dostojanstva v tesni povezavi s pravico do socialne varnosti. Predvsem je to vprašanje še toliko bolj pereče, ko gre za izterjavo bagatelnih zneskov. Tako v laični kot tudi v strokovni javnosti je v zadnjem obdobju veliko odzivov sprožil primer Vaskrsić, kjer je bila dolžniku v postopku izvršbe odvzeta nepremičnina zaradi izterjave zelo nizkega zneska. Z dovoljenjem Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje še Okrajnega sodišča v Litiji smo pridobili pravico do vpogleda v celoten spis o tej zadevi. V diplomskem delu smo primer podrobno razčlenili in med drugim ugotovili, da trenutno veljaven zakon v Sloveniji dovolj ščiti interese tako upnika kot tudi dolžnika v postopku civilne izvršbe.
Ključne besede: upniki, dolžniki, izvršbe, človekove pravice, nepremičnine, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 922; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (262,33 KB)

3.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 544; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (675,70 KB)

4.
Osebni stečaj potrošnika v slovenskem pravu in ekonomska analiza spodbud
Tomaž Keresteš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava problematiko osebnega stečaja potrošnikov v slovenskem pravu. Avtor najprej analizira namen pravnega instituta in cilje, ki jih ta v družbi zasleduje. Pri tem upošteva tudi primerjalno-pravno metodo in ureditve v primerljivih pravnih redih. V drugem delu prispevka avtor prikaže delovanje postopka osebnega stečaja potrošnika in odpusta obveznosti v slovenski pravni uredirvi. V tretjem delu prispevka pa sledi ekonomska analiza spodbud dolžniku, da skuša v postopku odpusta obveznosti prispevati h kar največjemu poplačilu dolžnika. Ta analiza kaže, da upniki maksimirajo svoje poplačilo v sistemu, kjer ni odpusta dolga, tako dolgo, dokler skupna višina dolžnikovega dolga ne doseže stopnje, ko dolžnik več ni motiviran za sodelovanje in začne aktivno ovirati poplačilo upnikov. Takrat upniki poleg obstoječega dolžnikovega premoženja ne dobijo ničesar. Zato je boljša pravna ureditev, kjer se dolžniku pusti možnost delnega poplačila in primernega obnašanja v določenem obdobju, po tem pa je dolžnik prost večine obveznosti, kar mu omogoči novi začetek. Vendar tudi v tem primeru ne moremo računati na to, da bo dolžnik v delno poplačilo upnikov vlagal maksimalne napore. Zato bi bila še bolj primerna ureditev, kjer bi se dolžniku postavilo jasen in njegovim sposobnostim prilagojen ciljni znesek delnega poplačila dolga, ki je pogoj za odpust preostanka obveznosti (podobno kot v avstrijski ureditvi).
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaji, potrošniki, odpust dolga, upniki, dolžniki, ekonomska analiza
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (217,50 KB)

5.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja v novejši praksi Vrhovnega sodišča RS
Maja Ovčak Kos, Žiga Razdrih, 2015, strokovni članek

Opis: Avtorja v prispevku obravnavata posamezna vprašanja v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja. Osrednja raziskovalna pozornost je namenjena predstavitvi aktualne prakse Vrhovnega sodišča RS s tega področja in njenemu kritičnemu ovrednotenju. Ukvarjata se s problematiko vsebine tožbenega zahtevka paulijanske tožbe, obsega razjasnjevalne dolžnosti sodišča pri oblikovanju pravilnega tožbenega zahtevka, nasprotne izpodbojne tožbe, opustitve procesnega dejanja kot izpodbojnega pravnega dejanja, neplačevitosti dolžnika kot objektivnega pogoja izpodbijanja, ustanovitve omejene stvarne pravice v korist odsvojitelja nepremičnine, z razmerjem paulijanske tožbe do ničnosti kot splošne oblike neveljavnosti pogodb ter vprašanjem upnikove izbire pravilnega pravnega varstva. Svoje ugotovitve med drugim skleneta s predlogom za spremembo zakonske ureditve instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja.
Ključne besede: stečaj, dolgovi, dolžniki, tožbe, sodna praksa, izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja, sodna praksa, tožbeni zahtevek paulijanske tožbe, paulijanski ugovor, opustitev procesnega dejanja, neplačevitost dolžnika, razmerje do splošnih oblik neveljavnosti pogodb
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 177; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (451,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici