SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENEHANJE PRAVNIH SUBJEKTOV
Mirjam Blažič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so insolventni postopku pravnih subjektov, ki v naši družbi predstavljajo velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, nekateri z novimi izvirnimi dejavnostmi, nekateri pa z dejavnostmi, s katerimi je trg že dovolj zasičen, kar pa ne pomeni nujno da ta subjekt zapade v finančne težave, saj je uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti, poznanstev, prodornosti…Skratka, nekateri podjetniški subjekti po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov. Da bi takšni subjekti prenehali, je zakonodajalec zakonu predvidel stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije, v končni fazi pa tudi skrajšani postopek prenehanja — izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku. Od leta 2008 so v Republiki Sloveniji insolventni postopki urejeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/2007 dne 31.12.2007, uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2008. Prvi problem predstavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni boljši položaj za upnike? Z zakonom naj bi se po besedah Ministrstva za pravosodje zagotovilo hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanje postopkov, ki so do,uvedbe navedenega zakona potekali nerazumno dolgo, kar posledično pomeni boljšo ureditev za upnike. To po njihovih besedah omogoča predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki je sedaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev. Drugi problem predstavlja vprašanje ali je zakon prispeval k boljši finančni disciplini? Iz razloga dobrega poslovanja in zavedanja odgovornosti bi moral vsak poslovodja vedeti in poznati minimalno vsebino in obveznosti, kajti kršitev lahko privede do osebne odgovornosti poslovodstva, ki odgovarja za poslovanje podjetja in ga usmerja. Poleg poslovodstva so k spoštovanju pravil zavezani tudi člani nadzornih svetov. Zakon je namenjen za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, javne zavode, zadruge in javne sklade.
Ključne besede: - Insolventnost - Prisilna poravnava - Stečaj - Likvidacija - Izbris (iz sodnega registra) - Insolventni dolžnik - Družbenik - Izvršba
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2398; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
ZAMUDA IZPOLNITVE OBVEZNOSTI
Katja Jevnikar, 2009, diplomsko delo

Opis: Obligacijsko pravo obravnava razmerja med upnikom in dolžnikom. Razmerje med strankama lahko nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, nastanka škode, neupravičene pridobitve, poslovodstva brez naročila ter največkrat na podlagi pogodbe. Pogodbena razmerja stranke kršijo z nepravilno izpolnitvijo, nemožnostjo izpolnitve, neupoštevanjem stranskih obveznosti ter zamudo. Institut zamude nastopi, ko stranka svoje obveznosti ob zapadlosti ne izpolni, pri čemer obveznost obstaja naprej in jo je še vedno možno izpolniti. Možno je, da stranka svoje obveznosti ne izpolni v celoti in se zanjo ne zmeni ali pa jo želi izpolniti, vendar drugače, kot je bilo dogovorjeno. V primeru, ko upnik ni dolžan sprejeti takšne izpolnitve, jo lahko zavrne. Sankcije, ki sledijo zamudi, so pravica do odstopa od pogodbe, zamudne obresti, nadomestne izpolnitve (največkrat denarna odškodnina), lahko gre za sankcije po zakonu ali po pogodbi kot pogodbene kazni ali penali. Z raziskavo smo ugotovili, da osebe, ki sklepajo običajne pogodbe, kakor tudi osebe, ki sklepajo gospodarske pogodbe, instituta zamude ne poznajo oziroma ga poznajo površno. Za negospodarske pogodbenike je to nekako razumljivo in sprejemljivo, gospodarstveniki pa bi ga morali poznati že zaradi 6. člena v Obligacijskem zakoniku, ki nalaga strokovnjakom in gospodarstvenikom izpolnjevanje (poklicne) obveznosti s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij, oziroma skrbnostjo po pravilih stroke in po običajih.
Ključne besede: Zamuda, pogodba, upnik, dolžnik
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2085; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (807,34 KB)

3.
POLOŽAJ DOLŽNIKOVEGA DOLŽNIKA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Ester Spetič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o izvršbi in zavarovanju je doživel že številne spremembe. Da bi uspel zagotoviti upnikovo željo po čimprejšnjem poplačilu in obenem zagotoviti pravice dolžnikov ter uspešno slediti gospodarski situaciji bi moral biti deležen številnih sprememb. Spremembe , ki se pripravljajo bi vsekakor morale slediti potrebam in zahtevam današnjega časa po hitrosti in učinkovitosti postopka. Preprečiti bi bilo potrebno izmikanje spretnih dolžnikov in ustrezno preprečiti možnost zlorab. Elektronsko vlaganje izvršbe je vsekakor velik korak naprej , vendar je potrebno postoriti še marsikaj, da bo izvršba dosegla svoj namen. Položaj izvrševalcev sklepa o izvršbi je odgovoren in zahteven, pogostokrat izvrševalci sklepov naletijo na ovire pri izvrševanju sklepov. Potrebno bi bilo zagotoviti, da se postopke pospeši ne le v fazi dovolitve, ampak tudi v fazi oprave izvršbe.
Ključne besede: dolžnikov dolžnik, delodajalec, upnik, dolžnik, izvršilni postopek
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3115; Prenosov: 872
.pdf Celotno besedilo (11,29 MB)

4.
OSEBNI STEČAJ
Tjaša Antolinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov. Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.
Ključne besede: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik, upnik.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 3242; Prenosov: 1112
.pdf Celotno besedilo (475,57 KB)

5.
OSEBNI STEČAJ
Nina Arlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je nov pravni institut, ki je z letom 2008 našel svoje mesto v slovenskem pravnem redu. Zakonodajalec ga je uvedel zato, da bi pomagal številnim prezadolženim posameznikom, ki zaradi velikih dolgov niso mogli ubežati pritiskom upnikov, po drugi strani pa je želel zagotoviti proces, v katerem bi bili vsi upniki poplačani istočasno in v enakih deležih. Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizičnimi osebami, pogoj za začetek pa je dolžnikova insolventnost. Nov zakon je prinesel kar nekaj novosti tudi za samostojne podjetnike, saj se sedaj stečajni postopek nad njimi vodi v sklopu osebnega stečaja. Z dolžnikovim premoženjem v tem postopku upravlja stečajni upravitelj, ki v prvi vrsti ščiti interese upnikov. Začetek postopka osebnega stečaja nima pravnih posledic le za dolžnika, temveč tudi za upnike in druge finančne institucije, predvsem banke kot izvajalke plačilnega prometa. Ob koncu postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust dolgov in če mu sodišče ugodi, je po končanem stečajnem postopku prost finančnih obveznosti, zaradi katerih je bil začet osebni stečaj. V tujini je stečaj nad prezadolženim potrošnikom poznan že dolgo. Diplomsko delo primerja ureditev potrošniškega stečaja v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, znotraj slednjega pa primerja rešitve v germanskih, romanskih in skandinavskih državah. Znotraj vsake skupine je podrobneje predstavljena po ena država, ki najbolj odraža značilnosti posamezne pravne družine.
Ključne besede: osebni stečaj, insolventnost, dolžnik, fizična oseba, samostojni podjetnik, upniki, stečajni upravitelj, banke, odpust dolgov, angloameriški pravni sistem, kontinentalni pravni sistem, germanske države, romanske države, skandinavske države.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3907; Prenosov: 645
.pdf Celotno besedilo (480,96 KB)

6.
HIPOTEKA - ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI
Anja Radislav, 2010, diplomsko delo

Opis: Zastavna pravica na nepremičninah oziroma hipoteka je kot stvarna pravica celovito urejena v Stvarnopravnem zakoniku, v delu, ki ureja zastavne pravice. Zastavna pravica je splošno urejena v 128. členu SPZ, ki jo določa kot stvarno pravico na točno določeni tuji stvari ali pravici, ki zastavnemu upniku daje upravičenje, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ta splošna definicija zastavne pravice se uporablja tudi za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, za katero se uporabljajo poleg splošnih pravil o zastavni pravici, še specialne določbe, ki so vsebovane v členih od 138. do 154. SPZ. Hipoteka predstavlja v slovenskem pravnem sistemu najbolj razširjen institut zavarovanja večjih terjatev, saj daje hipotekarnemu upniku visoko stopnjo pravne varnosti. Kot stvarna pravica se vpisuje v zemljiško knjigo, ki je ravno na pragu obsežnih sprememb, predvsem v smislu informatizacije zemljiškoknjižnega postopka.
Ključne besede: zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, skupna hipoteka, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, zemljiška knjiga, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, nepremičnina
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 3251; Prenosov: 1457
.pdf Celotno besedilo (480,51 KB)

7.
NOVOSTI INSOLVENČNE ZAKONODAJE
Marko Slavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava novo pravno ureditev na področju insolvenčnih postopkov, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Namen diplomskega dela je prikazati pomembne novosti ter spremembe, ki so nastopile s sprejetjem Zakona. Posebno pozornost smo namenili uvedbi dveh novih institutov v naš pravni red, osebni stečaj in stečaj zapuščine, ter predstavili razlike v postopku prisilne poravnave v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Uvodoma povzemamo razloge za sprejetje nove zakonodaje in navajamo bistvene lastnosti zakona, prav tako pa izpostavljamo ključne pojme, ki so prisotni v vsebini zakona. Nekaj strani je namenjenih tudi poglavju finančnega poslovanja podjetij in drugih pravnih oseb. To poglavje je bilo prej urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in je povzročalo veliko nejasnosti ter bilo večkrat v presoji ustavnega sodišča. Sedaj so vsebine bolj jasne in tudi kar nekaj je sprememb na področju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Drugi del naloge smo namenili vsebinam o prisilni poravnavi, izpostavili predvsem tiste dele, ki so po prejšnjem zakonu predstavljali zlorabo procesnih pravic in na koncu poglavja strnili glavne razlike v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Zadnji del diplomske naloge nazorno prikazuje na novo uveden institut osebnega stečaja v naš pravni red. Opisali smo celoten postopek osebnega stečaja, prikazali pomanjkljivosti in pasti tako za dolžnika kot tudi za upnike. Primerjali smo tudi postopke v drugih državah in ugotovili, da bi lahko nekatere zadeve bile rešene drugače in enostavneje. Prikazali smo tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika posameznika, ki je odprl kar nekaj vprašanj in na konci navedli še števila postopkov osebnega stečaja.
Ključne besede: insolventnost, finančno poslovanje, dolžnik, upnik, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj, odpust dolga, stečaj zapuščine, podjetnik posameznik;
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2877; Prenosov: 656
.pdf Celotno besedilo (476,98 KB)

8.
PRENOVLJENA UREDITEV HIPOTEKARNEGA PRAVA
Lidija Vrhovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Hipoteka predstavlja eno izmed pojavnih oblik zastavne pravice na nepremičnini. Zastavna pravica omogoča upniku poplačilo terjatve, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti. Iz tega je razvidno, da zastavna pravica ne obstaja sama zase, ampak vedno sobiva s terjatvijo. Ko terjatev preneha pa preneha tudi zastavna pravica. Pri hipoteki pa je potreben tudi izbris iz zemljiške knjige. V sedaj veljavni zakonodaji urejata hipoteko v celoti ZZK-1 in SPZ. V nalogi, ki je pred Vami, pa je poleg osnovnih značilnosti predstavljena tudi spremenjena ureditev hipoteke in hipotekarnega prava, ki pa jo ureja novela ZZK-1C.
Ključne besede: Hipoteka, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, terjatev, zastavna pravica
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 1509; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (335,17 KB)

9.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Ključne besede: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 5681; Prenosov: 817
.pdf Celotno besedilo (408,13 KB)

10.
STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA KOT POSLEDICA INSOLVENTNOSTI GOSPODARSKE DRUŽBE
Urban Kert, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarska družba se na trgu navadno ustanovi z namenom pridobivanja dobička. Ko se zaradi različnih vzrokov taka gospodarska družba znajde v krizi in postane insolventna, mora sprožiti ustrezen postopek, ki bo to insolventnost odpravil. Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. ZFPPIPP pri nas predvideva dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Postopek prisilne poravnave je postopek, katerega poglavitni namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, tedaj tistega ekonomsko- finančnega stanja dolžnika, zaradi katerega bi se nad njim lahko začel stečaj, povezan z vsemi njegovimi negativnimi platmi. Stečajni postopek je najpogostejši prisilni način prenehanja gospodarske družbe. Namen njegove uvedbe je predvsem poplačilo upnikov in dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Po postopku prisilne poravnave torej gospodarski subjekt ostane še vedno »živ« in še naprej opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen, medtem ko stečaj pomeni prenehanje družbe kot take, saj njena reorganizacija zaradi njene prezadolženosti ni bila več mogoča. Leta 2008 je bil sprejet novi zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP, ki je zamenjal stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Z novim postopkom naj bi se postopki zaradi insolventnosti poenostavili in uredili v skladu z evropsko zakonodajo. Hitro po njegovi uveljavitvi pa so se že pokazale njegove slabosti. ZFPPIPP ima namreč 500 členov, kar povzroča zelo težko berljivost zakona, ki prav tako ni dovolj sistematično urejen, saj se o posamezni vrsti postopka govori na različnih mestih, za razumevanje posameznega člena pa je treba preveriti različne člene (odstavke, alineje) iz drugih poglavij, na katere se ta sklicuje.
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopek, insolventni dolžnik, izpodbijanje pravnih dejanj
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 2407; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (463,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici