| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga upnika v postopku osebnega stečaja
Jasmina Török, 2023, magistrsko delo

Opis: Postopek osebnega stečaja lahko za dolžnika predstavlja edini izhod pred finančnimi težavami, saj se v postopku lahko predlaga postopek odpusta obveznosti. Namen postopka osebnega stečaja je unovčenje premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo terjatev upnikom, temu pa sledi sanacija dolžnika. Postopek osebnega stečaja se lahko začne na predlog stečajnega dolžnika ali pa upnika. V kolikor postopek osebnega stečaja predlaga upnik, mora založiti predujem za začetek postopka. Pomembno je, da upnik dobro pozna svojega dolžnika in tako pravilno oceni možnost poplačila svoje terjatve in samih stroškov stečajnega postopka. Ko predlaga postopek osebnega stečaja sam dolžnik je predujem za stroške stečajnega postopka izplačan iz proračuna Republike Slovenije, ki se v primeru oblikovanja zadostne stečajne mase povrne v proračun Republike Slovenije. Razlog za predlaganje postopka s strani stečajnega dolžnika je največkrat odpust obveznosti. Postopek odpusta obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, na predlog stečajnega dolžnika. Po preteku preizkusnega obdobja, če sodišče ugotovi, da ni ovir za sprejem odpusta obveznosti izda sklep s katerim se stečajnemu dolžniku odpustijo obveznosti. Z objavo oklica o začetku postopka osebnega stečaja nastopijo materialnopravne in procesne posledice, ki vplivajo na razmerje stečajnega dolžnika do drugih oseb. Namen stečajnega postopka je istovrstne upnike postaviti na isto točko, ter ugotoviti vrednost njihovih terjatev do stečajnega dolžnika na dan začetka postopka. Najpomembnejše dejanje upnika v postopku osebnega stečaja je prijava terjatve. Upniki do stečajnega dolžnika uveljavljajo zavarovane in nezavarovane terjatve, odvisno ali so njihove terjatve zavarovane z ločitveno pravico ali ne. Nezavarovane terjatve delimo na: navadne, prednostne in podrejene. Stečajni upravitelj o prijavljenih terjatvah izdela seznam preizkušenih terjatev. Terjatve, ločitvene in izločitvene pravice lahko v stečajnem postopku prereka stečajni upravitelj kot tudi upniki, ki so prijavili terjatve. Tako je pomembno, da upniki poznajo svoje terjatve in pravice, saj si tako povečajo možnosti za poplačilo terjatev. Primarni cilj postopka je poplačilo upnikov v čim večjem obsegu. S tem namenom stečajni upravitelj unovči premoženje stečajnega dolžnika, in sicer tako da: proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve, zaseže dobroimetje na dolžnikovih denarnih računih. Iz prodanega premoženja se oblikuje stečajna masa. Stečajna masa zmanjšana za stroške stečajnega postopka je razdelitvena masa, ki je namenjena za poplačilo upnikom. Ločimo splošno razdelitveno maso in posebno razdelitveno maso. Splošna razdelitvena masa je namenjena za poplačilo nezavarovanih terjatev, posebna razdelitvena masa pa je namenjena za poplačilo terjatev z ločitveno pravico. V kolikor upnik ne pride do poplačila svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ima možnost svojo terjatev po končanem postopku osebnega stečaja ponovno izterjati, vendar samo v primeru, da stečajni dolžnik ni vložil predloga za odpust obveznosti oziroma mu je predlog za odpust sodišče zavrglo. V primeru ko dolžnik doseže odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja pa je edina možnost upnika za poplačilo terjatve v postopku osebnega stečaja. Ključna vprašanja na katera bom, glede na opravljeno analizo, podala odgovore v magistrskem delu so: kako je pomembna vloga upnika v postopku osebnega stečaja, kakšno poplačilo terjatev, glede na vrsto terjatve, lahko upniki pričakujejo v postopku osebnega stečaja ter v kakšnem deležu stečajni dolžniki dosežejo odpust obveznosti. V delu bo predstavljeno, kako je pomembno, da upniki v postopku osebnega stečaja aktivno sodelujejo in si s tem povečajo možnosti za poplačilo svojih terjatev
Ključne besede: dolžnik, upnik, terjatev, stečajna masa, stečajni upravitelj
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 401; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

2.
Ureditev osebnega stečaja v luči nove zakonodaje
Alen Zemljič, 2023, magistrsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti. Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih. V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila. V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo. V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Ključne besede: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečaju
Monika Majer, 2019, diplomsko delo

Opis: Kljub skrbnemu poslovanju lahko družba zaide v velike finančne težave. Ena izmed glavnih negativnih značilnosti slovenskega gospodarstva je plačilna nesposobnost oz. plačilna nedisciplina, ki je razlog za začetek stečajnega postopka. Glavni cilji stečajnega postopka so, da so vsi upniki obravnavani enako, da so v čim večjem delu poplačane terjatve upnikov, ter da se po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase insolventen gospodarski subjekt izbriše iz sodnega registra. Celotno premoženje stečajnega dolžnika se unovči v okviru stečajnega postopka, iz tega premoženja se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso spada vso premoženje, razen tistega, ki je predmet izločitvene pravice. Iz stečajne mase se po pravilih in vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika. Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku obstajajo tudi posebnosti glede posamezne vrste premoženja. V diplomskem delu je podrobneje prestavljen stečajni postopek in z njim povezana prodaja premoženja oz. stečajne mase.
Ključne besede: insolventnost, stečajni postopek, prodaja premoženja, stečajni dolžnik, stečajna masa
Objavljeno v DKUM: 16.04.2021; Ogledov: 1407; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (480,99 KB)

4.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Ključne besede: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1583; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

5.
Postopki za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi (osebni stečaj in postopki zaradi prezadolženosti)
Kristina Kanevče, 2018, diplomsko delo

Opis: V slovenski pravni ureditvi je osebni stečaj uveden leta 2008 z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventosti in prisilnem prenehanju. Ta zakon omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da pod določenimi pogoji in po točno predpisanem postopku upnikom poskušajo poplačati terjatve iz premoženja, ki je del stečajne mase, za preostanek dolgov, ki niso zmoženi plačati pa lahko zaprosijo v posebnem postopku odpust obveznosti. V italijanskem pravnem sistemu so fizične osebe izključene iz stečajnega zakona, saj so opredeljene kot »soggetti non fallibili« oz. osebe, nad katerimi ni mogoče začeti stečajnega postopka. Iz tega razloga italijanska pravna ureditev ne pozna instituta osebnega stečaja, ampak je leta 2012 uvedela poseben zakon, zunaj stečajnega zakona, ki se imenuje Legge n. 3/2012 in ureja postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb. Italijanska zakonodaja omogoča dva postopka finančne reorganizacije, na podlagi katerih se prezadolženi dolžnik skuša dogovoriti o poplačilu svojih dolgov z upniki, tretji postopek pa je podoben našemu institutu osebnega stečaja in predpisuje postopek likvidacije (stečaja) premoženja dolžnika, pod določenimi pogoji tudi odpust obveznosti. Namen diplomske naloge je predstaviti s čim manj teorije postopke za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb v slovenski in italijanski pravni ureditvi in predstaviti glavne razlike med dvema ureditvama.
Ključne besede: osebni stečaj, odpust obveznosti, postopki zaradi insolventnosti, insolvenčno pravo, dolžnik, stečajni postopek
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 3503; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (487,41 KB)

6.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Ključne besede: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1486; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Uveljavitev hipoteke
Tea Lešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteko definira SPZ kot zastavno pravico na nepremičninah, predmet hipoteke pa je natančno določena nepremičnina. Pravila hipotekarnega prava so urejena v SPZ, ki ureja hipoteko v materialnopravnem smislu, pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja so pomembna pravila ZIZ, v stečaju pravila ZFPPIPP, glede vpisa hipoteke v zemljiško knjigo pa se uporabljajo pravila ZZK-1. Za pravilno razumevanje hipoteke in njenih učinkov je hipotekarno pravo razvilo vrsto načel, kot so: načelo specialnosti, načelo javnosti, vpisno načelo, načelo akcesornosti, načelo vrstnega reda, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, načelo oficialnosti, načelo nadaljnjega obstoja hipotekarnega jamstva. Hipoteka lahko nastane na različnih podlagah, te so v skladu s 130. členom SPZ pravni posel, sodna odločbe in zakon. Pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla (t.i. pogodbena hipoteka) ureja SPZ in je najpogostejši način nastanka hipoteke, za katerega se zahteva veljaven zavezovalni posel (zastavna pogodba), veljaven razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vpis v zemljiško knjigo (pridobitni način) in razpolagalna sposobnost (pravica razpolaganja) zastavitelja. Hipoteka na podlagi sodne odločbe (t.i. prisilna hipoteka) je urejena v ZIZ in lahko nastane v postopku izvršbe ali pa v postopku zavarovanja. Prisilna hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka na podlagi zakona (t.i. zakonita hipoteka) pa nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo. Ta je v našem pravu redka, izmed civilnopravnih predpisov jo določata SPZ in ZD. Osrednje upravičenje hipotekarnega upnika je poplačilno upravičenje, ki se lahko uveljavi proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Odgovornost le-tega pa je omejena do višine kupnine, dosežene pri uveljavitvi hipoteke. Hipotekarni upnik ima pravico do poplačila iz hipoteke, če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana. Uveljavitev poplačilnega upravičenja se opravi tako, da hipotekarni upnik proda hipotekarno zavarovano nepremičnino ter iz kupnine, dosežene s prodajo, poplača hipotekarno zavarovane terjatve. Postopek uveljavljanja hipoteke se razlikuje, če gre za pogodbeno hipoteko, kjer mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov- s hipotekarno tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda, ali če gre za notarsko hipoteko, kjer ima hipotekarni upnik že izvršilni naslov ter lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Pri tem ločimo tudi dva načina uveljavitve hipoteke, sodno (hipotekarni upnik mora predlagati izvršbo na nepremičnino za izterjavo hipotekarno zavarovane terjatve) in zunajsodno (v postopku notarske prodaje). Uveljavitev hipoteke povzroči določene pravne posledice. Na podlagi prisilne prodaje pridobi kupec lastninsko pravico, s tem pa preneha lastninska pravica zastavitelja. Hipoteka s prisilno prodajo preneha, uveljavitev hipoteke pa učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice (izjema velja za stvarne služnosti). Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, pri čemer razlikujemo med prenehanjem v formalnem smislu in v materialnem smislu. Hipoteka preneha v formalnem smislu z izbrisom iz zemljiške knjige, v materialnem smislu pa hipoteka preneha že z izpolnitvijo pogojev za izbris iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, nastanek hipoteke, uveljavitev hipoteke, poplačilo hipoteke, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zastavitelj, prenehanje hipoteke
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2937; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (717,06 KB)

8.
Podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe
Avrelija Jodl Uran, 2017, diplomsko delo

Opis: Javni zdravstveni zavod lahko sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem le, če je to zanj ekonomsko smotrnejše, v ta namen pa pred sklenitvijo podjemne pogodbe opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe.
Ključne besede: pogodba, podjemnik, dolžnik, razmerje, javni sektor, javni uslužbenec, plačilo.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 1470; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Nastja Tuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina dolžnikov narašča in velika večina upnikov se znajde pred vprašanjem, kako učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Ko klasični pisni ali ustni opomini ne zaležejo več, upniki posežejo po sodni izvršbi, ki se lahko opravi z različnimi sredstvi izvršbe, odvisno od okoliščin posameznega primera. Pri izterjavi denarnih terjatev ima upnik na voljo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Bistvo te izvršbe je, da sodišče s sklepom naloži organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova denarna sredstva na računu, v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, organizacija za plačilni promet ta znesek tudi izplača upniku. Omenjeno področje izvršbe je bilo z novelami večkrat posredno ali neposredno spremenjeno z namenom izboljšanja postopka, vendar se v praksi še vedno pojavljajo določene nejasnosti.
Ključne besede: izvršba, upnik, dolžnik, denarne terjatve, organizacije za plačilni promet, denarna sredstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1893; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

10.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Marko Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1472; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (561,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici