1. Vpliv dolžine nohtov na kazalnike opravljanja aktivnosti pri pripravi in pakiranju pošiljke : magistrsko deloLara Sladič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali dolžina nohtov vpliva na kazalnike opravljanja aktivnosti priprave in pakiranja pošiljk. V raziskavi je sodelovalo 15 udeleženk. Udeleženke so med izvajanjem aktivnosti nosile očala za sledenje pogledu, s pomočjo katerih smo posneli celoten potek eksperimenta. Videoposnetki so nam služili za pridobitev časov izvajanja posameznih aktivnosti. Udeleženke smo razdelili v dve skupini: skupina 1 – udeleženke s kratkimi nohti (od 0 mm do 3 mm, merjeno od blazinice prsta) in skupina 2 – udeleženke z dolgimi nohti (4 mm ali več). Po opravljenem eksperimentu je vsaka udeleženka izpolnila dva vprašalnika. Namen prvega je bil zbrati njihove demografske podatke, namen drugega (NASA TLX) pa določiti indeks obremenitve med izvajanjem aktivnosti. V rezultatih in diskusiji smo primerjali čase za izvedbo posameznih aktivnosti in indekse obremenitev med obema skupinama. Korelacija med obema spremenljivkama je pokazala, da obstaja pozitivna (linearna) povezanost med časom izvajanja aktivnosti in občuteno obremenitvijo. Na podlagi statistične analize vzorca smo ugotovili, da so v sklopu eksperimenta udeleženke s kratkimi nohti porabile manj časa za izvedbo aktivnosti in izrazile nižjo stopnjo obremenjenosti kot udeleženke z dolgimi nohti. Zaradi bistvene omejitve raziskav – majhnega vzorca ugotovitev naloge ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: obremenitev pri izvedbi aktivnosti, dolžina nohtov, kazalniki opravljanja aktivnosti, logistične aktivnosti, študija časa
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (3,00 MB) |
2. Odnos med kakovostjo in dolžino spanja ter učinkovitostjo regulacije čustev v vsakdanjem življenju : magistrsko deloAlenka Razboršek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 517; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. |
4. |
5. Razvoj metodologije za proučevanje korelacije med aktivacijo mitohondrijev in tvorbo bionano-kompozitov v pljučnih epitelijskih celicah po izpostavitvi nanomaterialom : magistrsko deloTanja Vajs, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučili aktivno odzivanje celic in aktivacijo celičnih energijskih procesov ob karanteni izbranega nanomateriala – nanocevk titanovega dioksida (TiO2). Pri tem smo raziskovali povezavo med dolžino mitohondrijev in volumnom bionano-kompozitov celic LA-4 ob karanteni nanocevk TiO2 pri površinski dozi 1:10 (razmerje med površino celice in površino nanodelcev). Pri tem smo analizirali vsako celico posebej, s čimer smo pokazali variabilnost v dolžini mitohondrijev in nastankom bionano-kompozitov med posameznimi celicami, in s tem nadgradili dosedanje raziskave. V ta namen smo nadgradili obstoječo metodo detekcije bionano-kompozitov ter dodatno razvili primerno analizo za določanje njihovega volumna, poleg tega pa smo izboljšali obstoječe pristope za analizo dolžine mitohondrijev zato, da se zmanjša časovna zahtevnost slednje. Pokazali smo, da je po 3-urni inkubaciji celic z nanocevkami TiO2 (površinska doza 1:10) dolžina mitohondrijev primerljiva z negativno kontrolo, s časom izpostavljenosti nanocevkam TiO2 pa se dolžina mitohondrijev krajša – najkrajše mitohondrije smo opazili po 2-dnevni inkubaciji. V primerjavi s tem pa se povprečen volumen bionano-kompozitov povečuje z daljšim časom inkubacije celic z nanocevkami TiO2 in je največji po 2 dnevih inkubacije. Pokazali smo tudi, da je povprečno število bionano-kompozitov na celico po inkubaciji z nanocevkami TiO2 pri površinski dozi 1:10 najmanjše po 3 urah in največje po 1 dnevu, po 2 dnevih pa se povprečno število bionano-kompozitov ponovno zmanjša, saj se posamezni bionano-kompoziti, ki smo jih opazili po 1-dnevni inkubaciji združijo v večje bionano-kompozite. S tem delom smo dodatno osvetlili časovni potek vpliva nanocevk TiO2 na dolžino mitohondrijev in nastanek bionano-kompozitov na celični membrani celic LA-4, ter prikazali korelacijo med časovnim odzivom mitohondrijev in tvorbo bionano-kompozitov na posameznih celicah pri tej vrsti nanodelcev.
Ključne besede: bionano-kompoziti, nanocevke titanovega dioksida, dolžina mitohondrijev, fragmentacija mitohondrijev, fluorescenčna konfokalna mikroskopija
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 70
Celotno besedilo (11,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Dvo-valovnodolžinsko spektralno razločevanje michelsonovega interferometra za merjenje raztezka : magistrsko deloEmanuel Nikl Hutinski, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obsega dva dela, teoretični in praktični del. Opisana je izdelava senzorja za zaznavanje raztezkov na osnovi Michelsonovega interferometra z dvema laserskima diodama. Nadalje so v delu predstavljene tudi simulacije, izbira komponent, uporabljene naprave, rezultati in smernice za razvoj nadaljnjih senzorskih sistemov, baziranih na Michelsonovem interferometru.
Ključne besede: Optično vlakno, Michelsonov interferometer, laserska dioda, mikrokrmilnik, Goertzelov algoritem, valovna dolžina, procesiranje signalov, LabView, merilni sistem, temperaturna kompenzacija, fotodioda, senzor raztezka
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 154
Celotno besedilo (4,02 MB) |
7. Analitični pristop v tekmovalnem plavanju : diplomsko deloDušan Danilović, 2021, diplomsko delo Opis: Danes si je zelo težko predstavljati vrhunski dosežek v športu brez uporabe informacijske komunikacije (v nadaljevanju IKT). Vsak šport temelji na meritvah in konstantnem spremljanju forme določenega športnika. Tudi po končanem nastopu, je potrebno obdelati vse segmente nastopa in ugotoviti, kje so bile napake in kaj je bilo dobro ali slabo.
Že 4 leta delam na Plavalni Zvezi Slovenije kot plavalni analitik. Moje je delo je, da po končanem nastopu analiziram vse segmente plavalne dirke in jih čim prej po končanem plavanju dostavim trenerjem. To delo je nemogoče opraviti brez uporabe IKT.
V nadaljevanju vam bom predstavil, kako v plavanju poteka uporaba IKT in kako je v pomoč trenerjem za nadaljnje organiziranje treningov ter tekmovanj. Vse uspešne plavalne reprezentance uporabljajo in imajo v svojih vrstah analitike. Danes je to nepogrešljiv del tekmovalnega plavanja. V nadaljnjem pisanju vam bom predstavil, kako lahko v plavanju s pomočjo softwera pridemo do zelo pomembnih in ključih podatkov.
Ključne besede: plavanje, frekvenca, dolžina, zaveslaj, analiza
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1306; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,86 MB) |
8. Merjenje pri naravoslovnih dejavnostih predšolskih otrokEva Bezjak, 2021, diplomsko delo Opis: Merjenje je naravoslovni postopek, s katerim se otroci srečujejo že v predšolskem obdobju. Otroci pri dejavnostih z merjenjem spoznavajo količine, enote za merjenje količine, merilne pripomočke ter strategije merjenja. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature predstavili spoznavni razvoj otroka in zgodovino merjenja. Še podrobneje smo se osredotočili na merjenje v predšolskem obdobju, merjenje različnih količin in na druge raziskave, povezane z merjenjem. V empiričnemu delu smo predstavili 5 nalog, s katerimi smo ugotavljali, kako otroci, stari od 4 do 6 let, razumejo merjenje ter osnovne merske pojme. Opazovani otroci so v raziskavi pokazali razumevanje, da ima nek predmet prostornino, uspešno prepoznali in izmerili dolžino ter prepoznali najvišji predmet izmed podanih.
Ključne besede: predšolski otrok, merjenje, dolžina, ploščina, prostornina
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 1560; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,81 MB) |
9. Vpliv dolžine slame na priraste govejih pitancev na farmi Žipo LenartBarbara Veber, 2019, magistrsko delo Opis: V letu 2018 smo na farmi Žipo Lenart testirali vpliv dolžine slame na priraste bikov pitancev. V poskusu je bilo vključenih 32 bikov, ki so bili porazdeljeni v štiri bokse tako, da je v vsakem boksu bilo osem bikov. V vseh boksih so biki v osnovi prejemali enak krmni obrok s slamo različne dolžine (2 cm, 3 cm, 5 cm in nerezana slama). Poskus smo izvajali 3 mesece in v tem obdobju izvedli mesečo tehtanje ter merjenje višine vihra in križa. Med skupinami bikov v nobenem obdobju nismo zabeležili statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) ne v masi, višini vihra, višini križa ter ne v dnevnih prirastih. Zraven tega smo spremljali še obnašanje živali, kjer smo beležili katero aktivnost izvaja določena žival v opazovanem času. Bike smo opazovali po v naprej pripravljeni preglednici tri krat na dan po pet minut na žival. Med posameznimi oblikami obnašanja ni prišlo do statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) med skupinami. Statistično značilne razlike (P < 0,05) med skupinami smo opazili pri številu prežvekov na minuto in potrebnem času za en bolus, medtem ko pri številu prežvekov na bolus ne. Presejalni test smo opravili za kontrolo sestave krmnega obroka ter za pomoč pri ugotavljanju, če živali prebirajo krmo. Po opravljenem presejalnem testu ostanka krmnega obroka smo pri skupini krmljeni s 5 cm slamo in kontrolni skupini v vrhnjem in spodnjem situ opazili odstopanja od priporočil in sicer na račun prebiranja krme.
Ključne besede: biki / dolžina slame / prirasti / prežvekovanje / presejalni test
Objavljeno v DKUM: 20.08.2019; Ogledov: 1291; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,59 MB) |
10. Eksperimentalno in analitično določanje razvite dolžine pri upogibanju pločevineKlemen Kos, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so na kratko opisani postopki preoblikovanja pločevine, nato pa podrobneje proces upogibanja pločevine in K - faktor. K – faktor je pomemben parameter pri upogibanju, ki ima zelo velik vpliv na razvito mero dolžine izdelka. V diplomski nalogi so predstavljeni analitični in eksperimentalni rezultati, dobljeni z upoštevanjem različnih K – faktorjev ter vpliv le-tega na razvito mero dolžine.
Izvedeni so bili preizkusi z različnimi vrednostmi K – faktorjev na treh različnih debelinah jekla S355 ter primerjava rezultatov preizkušancev s konstruiranimi izdelki v programu SolidWorks. Ugotovili smo, da so izračunane vrednosti razvite dolžine v veliki meri odvisne od vrednosti K-faktorja.
Ključne besede: Preoblikovanje, Upogibanje pločevine, K – faktor, Razvita dolžina.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 2509; Prenosov: 400
Celotno besedilo (2,49 MB) |
