| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
E-IZOBRAŽEVANJE NA DOKTORSKEM ŠTUDIJU
Olivera Novaković, 2011, magistrsko delo

Opis: Razvoj novih tehnologij (predvsem IKT) ima pomemben vpliv tudi na izobraževanje, zato si danes težko zamislimo študij na daljavo brez uporabe vsaj nekaterih oblik in tehnologij e-izobraževanja. Razvoj v tej smeri je prišel do točke, ko ko je potrebno tradicionalno delitev na klasično izobraževanje in izobraževanju na daljavo preoblikovati v delitev na klasično in odprto izobraževanje, kjer v kontekstu slednjega e-izobraževanje postaja njegova glavna komponenta. Velik pomen e-izobraževanja so jasno zaznale številne javne in zasebne inštitucije, ki delujejo na področju univerzitetnega izobraževanja, o čemer pričajo številni raziskovalni in razvojni projekti v zadnjih dveh desetletjih, katerih pomembna značilnost je velika internacionalizacija projektnih skupin, kar jasno kaže na globalne dimenzije in potenciale e-izobraževanja. Izsledki teh raziskav in tudi izkušnje z že apliciranimi oblikami e-izobraževanjem na različnih stopnjah univerzitetnega študija, so zelo jasno pokazali ne samo zelo kompleksen nabor problemov, temveč tudi, da gre v veliki meri za kvalitativno nove oziroma konceptualno drugačne izobraževalne prijeme, ki ne morejo predstavljati enostavnega nadomestila oziroma tehnološke modernizacije klasičnega izobraževanja, saj bi s tem potencial e-izobraževanja ostal v veliki meri neizkoriščen. V tej zvezi bi omenili tudi relativno majhno pozornost, ki jo e-izobraževanju namenjajo temeljni dokumenti bolonjske reforme. Pregled stanja e-izobraževanje na doktorskem študiju v tujini (ZDA in Evropa), je pokazatelj, da je to v primerjavi z e-izobraževanjem na nižjih univerzitetnih ravneh še vedno precej redko. Razlogi za to so verjetno večplastni in jih v naši nalogi nismo posebej raziskovali. Domnevamo pa lahko, da je razloge za to potrebno iskati v veliko bolj individualiziranem študiju v primerjavi s študijem večjih skupin na dodiplomskih programih in posledično velike heterogenosti raziskovalnih (doktorskih) tem, večjih stroškov (per capita) za organizacijo in vzdrževanje sistema e-izobraževanja za manjšo populacijo študentov, v primerjalno večjem znanju računalniških tehnologij pri doktorskih študentih, ki tako pogosto razvijajo bolj »spontane« rešitve v komunikaciji s profesorji in medseboj... E-izobraževanje v Sloveniji, vsaj v obliki uradnih akreditiranih programov, še ni prisotno na slovenskih univerzah. Te sicer že poznajo in ponekod tudi prakticirajo e-izobraževanje na nekaterih dodiplomskih programih, toda tudi po našem mnenju tu še ni bil dosežen tisti razvojni prag, ki bi zahteval nadaljnje korake. Na primeru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo v našem delu poskušali premisliti možnosti e-izobraževanja na doktorskem študiju. Glede na obstoječe pogoje in situacijo, pri kateri smo vpoštevali strukturo in temeljna pravila doktorskega programa Humanistika in družboslovje, število doktorskih študentov v zadnjih treh letih, kadrovsko infrastrukturo (učitelje in administativno podporo študiju) in aktualne tehnologije, ki jih FF UL ima za administrativno podporo študiju na dodiplomskih in podiplomskih ravneh, smo predvideli dva možna scenarija e-izobraževanja, ki smo ju poimenovali delno hibridno in hibridno e-izobraževanje. Temeljna tehnološka (in posledično tudi konceptna) razlika med njima je v platformi, ki omogoča različne oblike e-izobraževanja. Pri delno hibridnem scenariju je to VIS (Visokošolski informacijski sistem), platforma, ki je predvsem namenjena oziroma se jo danes uporablja za administrativno vodenje študijskega procesa, pri čemer omogoča nekatere oblike e-izobraževanja, medtem ko je pri hibridnem scenariju glavno vlogo odprtokodna platforma Moodle, ki naj bi se uporabljala izključno za procese in rešitve v samem izobraževanju (poučevanju), administrativna podpora bi bila še vedno domena VIS. Za vsakega od obeh scenarijev smo preiskali prednosti oziroma slabosti.
Ključne besede: e-izobraževanje, doktorski študij, Moodle, kombinirano e-izobraževanje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, delno hibridno e-izobraževanje, hibridno e-izobraževanje.
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 2407; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

2.
DEJAVNIKI VPLIVA NA KVALITETO DOKTORSKEGA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI
Marjetka Kuhar, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na kvaliteto doktorskega študija in na uspešnost doktorandov pri raziskovalnem delu v času ustvarjanja doktorske disertacije in po njem. V raziskavo so bili zajeti doktorandi doktorskega študija Biomedicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), ki so prijavili temo doktorske disertacije od leta 1995 do leta 2005. Podatke o doktorandih smo pridobili in izpisali iz internega gradiva Medicinske fakultete UL in iz javno dostopnih baz podatkov s pomočjo informacijskih sistemov Sicris, Cobiss in PubMed, ter jih analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS 19. Raziskava je pokazala, da se je število doktorandov na doktorskem študiju Biomedicine na Medicinski fakulteti UL z leti povečevalo, pri čemer se je povečal vpis diplomantov drugih fakultet (Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteta za farmacijo UL, Veterinarska fakulteta UL,...). Dokazali smo, da so diplomanti z drugih fakultet v povprečju objavili več člankov na temo doktorske disertacije, revije, v katerih so objavili svoje članke, pa so imele tudi višji faktor vpliva, v primerjavi z revijami, v katerih so objavljali diplomanti medicinskih fakultet (Medicinska fakulteta UL, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Medicinska fakulteta v Beogradu,...). Dokazali smo tudi povezavo med številom člankov diplomantov medicinskih fakultet, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri in Hirschevim indeksom, ki velja za enega pomembnejših kazalcev znanstvene odličnosti. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med spoloma po starosti ob zagovoru doktorske disertacije, po času od diplome do zagovora, kot tudi po številu objavljenih člankov v nadaljnji raziskovalni karieri. Prav tako smo dokazali, da so doktorandi, ki so v času dodiplomskega študija prejeli nagrade, prej zaključili doktorski študij, kot nenagrajeni doktorandi. Nismo pa uspeli dokazati vpliva kliničnega dela na uspešnost doktorskega študija. Pri primerjavi doktorandov glede na število člankov, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri, so bile ugotovljene le statistično pomembne razlike v časovnem obdobju, v katerem so te članke objavili.
Ključne besede: doktorski študij, doktorand, doktorska disertacija, dejavniki vpliva, število člankov
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 1243; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici