| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM DOKAZOV, PRIDOBLJENIH NA NEDOPUSTEN NAČIN, V CIVILNEM POSTOPKU
Matjaž Mešnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobna tehnologija je omogočila enostaven način pridobivanja velikih količin podatkov. Sledenje vozilom s pomočjo GPS, podatki iz spletnih in poštnih strežnikov, video posnetki nadzornih kamer, »slučajno« posneti telefonski pogovori, izpiski telefonskih pogovorov so enostavni načini pridobivanja informacij. Do teh podatkov, ob upoštevanju pravice zasebnosti, ne bi smeli imeti dostopa. In ti podatki dokazujejo, da nekdo krši naše pravice, povzroča nam škodo, krade naše informacije in jih prodaja konkurentom, ne opravlja svojega dela in uporablja sredstva podjetja v lastno korist. Podatki pridobljeni na nedopusten način so vdor v pravico do zasebnosti. Ali jih lahko kljub temu uporabimo kot dokaz v civilnih postopkih?
Ključne besede: civilno procesno pravo, dokazni postopek, dokaz, nedopustni dokazi, izključitev dokazov, pravica do zasebnosti, pravica do dokaza
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2699; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (497,36 KB)

2.
3.
Dokazni standardi v kazenskem postopku
Katja Lavrinšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili dokazne standarde v kazenskem postopku. Najprej smo se na kratko osredotočili na pomen kazenskega postopka, v nadaljevanju pa na dokazne standarde. Navedli smo kakšen kazenski postopek imamo v Sloveniji ter kakšne so značilnosti tega postopka. V nadaljevanju smo razložili pomen in vrste dokaznih standardov. Vsak dokazni standard smo razčlenili in navedli kdo ga praviloma izvaja, zakaj je pomemben ter kakšne so njegove značilnosti. Skozi diplomsko nalogo smo prav tako navedli stopnjo prepričanost preiskovalcev, da lahko uporabijo določen dokazni standard. V nadaljevanju smo največji poudarek namenili ukrepom, katere lahko preiskovalci uporabijo v času preiskave. Za vsak ukrep smo navedli tudi zakonska določila, katera veljajo v Slovenskem kazenskem postopku in so zapisana v Zakonu o kazenskem postopku (2014). V osrednjem delu smo navedli dva primere odločb, ki se navezujejo na uporaba dokaznih standardov. Navedli smo odobritveno pritožbo ter zavrnitveno. V sklopu diplomske naloge smo izvedli tudi anketo, ki se nanaša na poznavanje dokaznih standardov iz strani državljanov Republike Slovenije. V zadnjem delu diplomske naloge smo navedli rezultate ter ugotovitve ankete. Na podlagi postavljenih hipotez, katera so nas vodila pri pisanju diplomske naloge, smo ugotovili, da se dokazni standardi razlikujejo glede na fazo kazenskega postopka. Ter, da imajo sodišče, policija in tožilstvo razdeljeno delo glede na določen dokazni standard, in da preiskovalci ne kršijo človekove pravice s uporabo preiskovalnih ukrepov. Skozi celotno diplomsko nalogo smo ugotovili, da imajo dokazni standardi v času preiskave kaznivega dejanja zelo velik pomen, saj preko njih preiskovalci ne posežejo pretirano v človekove pravice obenem pa dajejo preiskovalcem stopnjo prepričanja, da je oseba storila kaznivo dejanje.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni standardi, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 2371; Prenosov: 732
.pdf Celotno besedilo (673,27 KB)

4.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 224; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

5.
Dokazni postopek na glavni obravnavi - slabosti današnje ureditve : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Andreja Tajnšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo poskuša podrobneje predstaviti glavno obravnavo in njene slabosti ter novosti, ki jih prinaša novela o ZKP. Ker je glavna obravnava javna, se namreč prav tu najbolj vidi neučinkovitost kazenskega postopka. Dokazovanje oz. dokazni postopek je eno najpomembnejših dogajanj na glavni obravnavi, zato je pomembno izvesti vse zbrane dokaze in le-te upoštevati na sodišču. Ker lahko kaj hitro posežemo v človekove pravice, pa je pomembno, da se zbiranje dokazov izvaja po zakonu. Pomembno je zbrati in izvesti dovolj dokazov, ki so verodostojni in bodo odločilno vplivali na izrek sodbe. Bistvena novost, ki jo prinaša novela ZKP, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka, in sicer po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave, t. i. predobravnavni narok. To bo omogočalo izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen tega naroka je, da se ugotovi, ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker bo od tega odvisen nadaljnji potek postopka. Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde. S predlaganimi novostmi se uzakonja možnost, da se državni tožilec in obdolženec, ki bo v takem primeru obvezno moral imeti zagovornika, dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo. Možnost sojenja v kazenskih zadevah na podlagi predhodnega dogovora med tožilcem in obdolžencem je sprejeta tudi v mnogih drugih evropskih državah. Nekateri avtorji ocenjujejo, da se nov osnutek vrača od kontradiktornosti nazaj k inkvizitornemu kazenskemu postopku. Prav tako sem v nekaterih člankih zasledila, da naj bi imela policija in državni tožilec premoč v preiskovalnem postopku, obramba pa prešibko vlogo ter neenakost zbiranja dokaznega gradiva. Novi ZKP-1 naj bi prispeval k večji hitrosti postopka, omogočil uporabo različnih načinov obravnavanja glede na naravo zadeve in odločitev strank, prispeval k njihovi večji aktivnosti in v spremenjenem procesnem okolju zagotovil obdolžencu enako raven človekovih pravic.
Ključne besede: kazenski postopek, dokazni postopek, dokazni standardi, dokazi, dokazna sredstva, dokazne prepovedi, obravnave, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2012; Ogledov: 2160; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (666,87 KB)

6.
PRIZNANJE KAZNIVEGA DEJANJA-KRIMINALISTIČNI IN PRAVNI VIDIKI
Gašper Tarman, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je prikazati pojem priznanja z različnih vidikov in ugotoviti, kakšen vpliv ima na preiskovalce kaznivih dejanj in potek kazenskega postopka. Uvodno poglavje na kratko opisuje, kakšno vlogo ima priznanje v različnih fazah kazenskega postopka. Izpostavljeni so nekateri problemi, ki se lahko pojavljajo pri pridobivanju priznanja in vplivajo na nadaljnji potek postopka. V drugem poglavju je opredeljen pojem priznanja. Na kratko so opisane različne oblike priznanja in razlogi, zaradi katerih storilec prizna dejanje. Prikazan je pomen priznanja v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku. Tretje poglavje opisuje postopek zbiranja obvestil od oseb v informativnem pogovoru, ki je neformalne narave, in postopek zaslišanja, ki je natančno določen in predpisan v zakonu. Omenjeni so nekateri problemi in omejitve, s katerimi se soočajo preiskovalci pri pridobivanju priznanja od domnevnih storilcev. V nadaljevanju je opisano dokumentiranje izjav po koncu zbiranja obvestil ali zaslišanja in predstavljena pravna podlaga, ki omogoča organom pregona zbiranje informacij o kaznivem dejanju in storilcu. Na koncu poglavja je omenjena pravica do zagovornika, ki predstavlja eno izmed temeljnih pravic posameznika in ima pomembno funkcijo v kazenskem postopku. V četrtem poglavju so prikazani vzroki za spreminjanje izjav in preklic priznanja osumljenca ali obdolženca v kasnejšem postopku. Nakazane so možnosti, ki lahko zmanjšajo število spremenjenih izjav in kasnejših preklicev priznanj tako v predkazenskem kot v kazenskem postopku. Peto poglavje na začetku vsebuje splošen opis dokaznega postopka in pomen priznanja v njem. Predstavljeni so vplivi in posledice, ki jih ima priznanje na trajanje dokaznega postopka. V zaključku poglavja sta obravnavani dve pomembni novosti, ki ju prinaša zakonodaja in imata velik vpliv na trajanje in potek dokaznega postopka. Zadnje poglavje podaja sklepne ugotovitve in opisuje prednosti, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Ključne besede: priznanje, informativni razgovor, zaslišanje, osumljenec, zagovornik, dokazni postopek, predobravnavni narok
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 448; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (510,08 KB)

7.
DOKAZNI STANDARDI V IZVŠILNEM POSTOPKU
Barbara Gerlec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje dokaznih standardov v izvršilnem postopku. Sami temi se najprej približamo preko spoznavanja vsebin, ki predstavljajo izhodišče dokaznih standardov v izvršilnem postopku. To dosežemo preko spoznavanja samega izvršilnega postopka in dokaznih standardov ter načel in ostalih vsebin, ki jih ovsebinjajo, kot je na primer načelo proste presoje dokazov (pomeni, da je sodniku prepuščena presoja o tem ali neko dejstvo šteje za resnično ali ne, seveda ob upoštevanju celotnega postopka), ki izhaja iz načela materialne resnice oz. je materialna resnica njegova podlaga. Spoznati moramo tudi, kaj je sama resnica in kakšna stopnja spoznanja o resnici je potrebna, da v izvršilnem postopku dosežemo zadovoljivo stopnjo dokaznega standarda. Poleg resnice je pri obravnavi dokaznega standarda drug pomembni sestavni del proces dokazovanja. Stopnja resnice, ki jo mora sodnik med spoznanjem doseči, je stopnja resnice o tistih dejstvih, ki jih stranka v postopku dokazuje in na katera opira svoje zahtevke. Izpolnitev dokaznega standarda je namreč uspeh dokazovanja, je dokazanost. Pri tem se v precejšnji meri naslonimo na pravdni postopek, sestavni del katerega dokazni postopek je in njegove zakonske določbe, ki se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku. Tu se srečamo z dokaznim bremenom v povezavi s trditvenim bremenom. Za stranke je namreč izrednega pomena, katera od njiju mora dejstva zatrjevati, saj mora dejstva, ki jih zatrjuje, opreti na dokaze (dokazno breme), da se ne bi postopek končal z non-liquet situacijo, kar bi pomenilo neuspešen dokazni postopek. Ker se dokazi presojajo na podlagi dokaznih standardov, nas to privede do spoznanja, da nižje postavljeni dokazni standard pomeni večjo verjetnost, da bo dokazni postopek uspešno izpeljan in obratno, obratno pa velja za višji dokazni standard. Za uspešno razumevanje samega pojma dokaznega standarda in presojanja o tem, kakšna stopnja dokaznega standarda je primerna v posameznem primeru, je dobro, da poznamo tudi teorije, ki so jih oz. jih še zastopajo nekateri pravniki in teoretiki. Pri tem izstopa predvsem teorija korespondence (spoznanje je resnično, kadar subjektivna slika ustreza objektivni stvarnosti), ki je opremljena z vedno več kritikami novejših teorij. Ta teorija bi namreč pomenila zahtevo po visoki stopnji prepričanja, morda lahko govorimo celo o gotovosti dokaznega standarda, ki pa jo je, glede na vsa znana dejstva in nekatere nepremostljive ovire med procesom spoznanja, težko pričakovati ali celo zahtevati. Zato se večina novodobnih teoretikov zavzema za verjetnost kot stopnjo dokaznega standarda in celo njeno prožnost (od verjetnosti do pretežne verjetnosti). Ob obravnavi teme hitro pridemo do spoznanja, da je definicija samega dokaznega standarda problematična in velja za eno najbolj spornih vprašanj teorije in prakse ter kliče po vsebinski napolnitvi. Če se osredotočimo na izvršilni postopek, se tam v večini primerov zahteva dokazni standard verjetnost, sicer naj to še vedno ne bi veljalo za meritorne sklepe (odločanje o glavni stvari), je pa dokazni standard izrecno znižan v postopku za izdajo začasne odredbe. To določa tudi rek fumus boni iuris, saj naj bi to vodilo v bolj smiselne, hitre postopke in pomenilo večjo ekonomičnost. To v izvršilnem postopku izhaja iz še enega vidnejšega načela, načela stroge formalnelegalitete. Po tem načelu še enkrat več presojamo o smiselnosti postavljanja previsokih dokaznih standardov v izvršilnem postopku. Izvršilni sodnik je namreč pri svojemodločanju vezan na izvršilni naslov in mora v njem ugotovljeno terjatev upoštevati.Prepovedano je ponovno odločanje o že pravnomočni zadevi. Ponovno pa se vprašanje dokaznih standardov postavlja pri odločanju o pravnih sredstvih v izvršilnem postopku, predvsem pri odločanju o ugovoru dolžnika in ugovoru tretjega. Tudi tukaj je nova ureditev prinesla spremembe, s tem ko prepušča dokončno odločitev o tem izvršilnemu sodniku in ne napotuje več na pravdo, četudi gre za
Ključne besede: izvršilni postopek, dokazni standardi, resnica, spoznanje, dokazovanje, načela, verjetnost
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2147; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (390,95 KB)

8.
PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Šeruga, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema. Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati. Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto. Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 812; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (583,51 KB)

9.
PRIDOBIVANJE DOKAZOV V MEDNARODNI TRGOVINSKI ARBITRAŽI S POUDARKOM NA IBA RULES ON THE TAKING OF EVIDENCE IN INTERNATIONAL ARBITRATION IZ LETA 2010
Tanja Djokić, 2015, diplomsko delo

Opis: Postopek pridobivanja dokazov v mednarodni trgovinski arbitraži se znatno razlikuje od postopka pridobivanja dokazov v sodnih civilnih postopkih, saj je v mednarodnem arbitražnem postopku le-ta, v skladu z načelom avtonomije volje strank in fleksibilnostjo arbitražnega postopka, v diskreciji strank oz. v odsotnosti dogovora med strankami, v diskreciji arbitražnega tribunala. Mandatorna pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju mednarodnega arbitražnega postopka v zvezi s pridobivanjem dokazov lahko omejimo na spoštovanje procesnega javnega reda, ki v dokaznem postopku vključuje načelo avtonomije volje strank, načelo enakopravne obravnave strank in načelo obojestranskega zaslišanja strank. Arbitražna pravila, bodisi institucionalna ali ad hoc, navadno ne vsebujejo specifičnih določb v zvezi s pridobivanjem dokazov v postopku. Gre za namerno pravno praznino, ki naj omogoči čim večjo fleksibilnost arbitražnega postopka. Toda takšna praznina pogosto privede do sporov med strankami; še posebej kadar le-te prihajajo iz različnih pravnih okolij in posledično imajo različno predstavo o vsebini temeljnih načel, ki naj jih arbitražni tribunal spoštuje v zvezi z dokaznim postopkom. Namen IBA Rules of Evidence, ki jih je sprejela IBA v letu 2010, je zapolniti pravno praznino v zvezi pridobivanjem dokazov v mednarodnih arbitražnih postopkih, ne da bi pri tem bistveno omejevala fleksibilnost postopka. IBA Rules of Evidence predstavljajo kompromis med anglosaškim in kontinentalnim pravnim sistemom v zvezi s pridobivanjem dokazov v mednarodni arbitraži, so odraz aktualne mednarodne arbitražne pravne prakse in pomemben pravni vir v mednarodni arbitraži. Aplikacija IBA Rules of Evidence zagotavlja udeležencem arbitražnega postopka učinkovit, pravičen in ekonomičen postopek pridobivanja dokaznega gradiva.
Ključne besede: IBA Rules of Evidence, mednarodna trgovinska arbitraža, dokazni postopek, listinski dokazi, priče, izvedenske priče, arbitražne priče, presoja dokazov
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 716; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (577,65 KB)

10.
DOKAZNI STANDARDI V PRAVDNEM POSTOPKU
Maša Baruca, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje uporabnost različnih dokaznih standardov in prima facie dokaza v pravdnem postopku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila nekatera temeljna načela civilnega postopka, ki se povezujejo z vsebino dokaznih standardov. V nadaljevanju diplomske naloge sem pisala o dokazovanju in različnih vrstah dokazov. Pisala sem tudi o trditvenem in dokaznem bremenu, v jedru pa o dokaznih standardih v civilnem postopku s primeri sodb. Poznamo različne dokazne standarde, ki se povezujejo s stopnjami materialne resnice, ki so gotovost, prepričanje, verjetnost in dvom. Posebej sem se posvetila prima facie dokazu, ki v našem pravu še skorajda ni uporabljen institut, malo pa je tudi o njem napisanega v naši literaturi. Pravzaprav, tega instituta naš Zakon o pravdnem postopku ne pozna. Pri preučevanju tega instituta mi je pomagala sodba s področja gospodarskega prava, čeprav je bil ta instiut v tem primeru napačno uporabljen.
Ključne besede: dokazni standard, pravdni postopek, gotovost, prepričanje, verjetnost, dvom, resnica, dokazno breme, prima facie dokaz.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 2112; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (603,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici