| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priče v kazenskem postopku
Gal Safran, 2021, magistrsko delo

Opis: Zasliševanje prič je v kazenskih postopkih najpogosteje uporabljeno dokazno sredstvo, s katerim se pridobi izpoved osebe, ki ni obdolženec, znano pa ji je kaj o dejstvih, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku. Osebe, ki so sposobne pred sodiščem podati razumno izjavo, oziroma za to ne obstaja nobenih pravnih ali dejanskih ovir in so posledično sposobne biti priča v kazenskem postopku, delimo na več vrst, na delitev pa lahko vpliva njihova starost, neposredna ali posredna zaznava dejstev, morebitni varnostni ukrepi, ki jih ščitijo in drugi dejavniki. Status priče posamezniku prinaša vrsto pravic, ki jih lahko v postopku uveljavlja in ki olajšujejo njegov položaj, med katerimi velja izpostaviti pravico odklonitve odgovora na posamezna vprašanja, odgovor na katera bi za pričo ali njene bližnje sorodnike lahko povzročil hudo sramoto, znatno materialno škodo ali pa jih spravil v kazenski pregon ter dolžnosti, ki jih mora dosledno spoštovati, da se izogne predpisanim sankcijam, med katerimi pa sta najpomembnejši dolžnost odzvati se vabilu in pričati po resnici. Priča se mora vabilu na zaslišanje odzvati v vsakem primeru, četudi ne bi smela biti zaslišana kot priča ali pa ima pravico odreči pričevanje, ob pričetku zaslišanja pa ji sodišče da ustrezen pravni pouk in jo identificira. Samo zaslišanje nato poteka v dveh delih, prostem pripovedovanju, kjer se od priče zahteva, da pove vse, kar ve o zadevi, in postavljanju vprašanj, s katerimi se izpoved dopolni, preizkusi in razjasni. V kazenskem postopku se lahko uporabi tudi izpovedbo priče, ki jo je le-ta dala v tujini na podlagi zaprosila sodišča, prav tako pa je mogoče zaslišanje priče opraviti preko videokonference z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu, na takšen način pa se lahko opravijo tudi celotni predobravnavni naroki in glavne obravnave. Izpovedbe prič so lahko precej nezanesljivi dokazi, saj so odvisne od številnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, sodišče pa dokazno vrednost pričevanja prosto presoja skozi prizmo sposobnosti priče zaznavanja dejstev, predelave zaznanega, pomnjenja zaznanih dejstev in sposobnosti reprodukcije zaznav ter številnih dejavnikov, povezanih z njimi. Kljub temu pa je izpovedba priče pogosto zelo pomembno ali celo edino dokazno sredstvo, predvsem v primerih, ko ni materialnih dokazov, ali pa so pomanjkljivi.
Ključne besede: priče, dolžnosti prič, pravice prič, sposobnost biti priča, privilegirane priče, zaslišanje priče, ukrepi varovanja prič, dokazna vrednost pričevanja, pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.
Objavljeno: 28.06.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (517,10 KB)

2.
Forenzična podiatrija
Tilen Vodopivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Sledi stopal lahko predstavljajo zelo pomembne dokaze pri preiskavi kaznivega dejanja in kasneje v kazenskem postopku na sodišču. Ker se storilci vse bolj zavedajo pomembnosti odstranjevanja prstnih sledi, je razvoj področja, ki se osredotoča na sledi stopal, odtise znotraj obuval in na obrabo podplatov obuval pomemben v postopku dokazovanja. Področje, ki se ukvarja s preučevanjem sledi in odtisov stopal in povezovanjem le-teh s storilci kaznivih dejanj se imenuje forenzična podiatrija. Ker gre za relativno novo, še razvijajoče se področje, so v diplomskem delu opisane glavne naloge in cilji področja forenzične podiatrije. Opisane so zahteve in izobrazba, ki je potrebna za izvajanje forenzičnega dela iz področja podiatrije in podajanje strokovnih mnenj v sodnih primerih. Tako kot na drugih področjih forenzičnih preiskav, so na področju forenzične podiatrije vpeljani mehanizmi preverjanja, s čemer se povečuje veljavnost in zanesljivost področja na sodiščih. Razložene so razlike in prednosti med sledmi bosih stopal, odtisov v obuvalih, odtisov v nogavicah. Prikazane so metode in postopki, ki se uporabljajo za meritve in odvzem odtisov stopal, ter obdelava teh meritev z računalniškimi programi. Nekaj besed je namenjenih tudi anatomiji in biomehaniki stopala, pogostim obolenjem ter deformacijam stopala, kar pripomore k lažjemu razumevanju celotnega procesa gibanja človeka in prilagoditve stopala na različna obuvala in površino. Opisane so prednosti in slabosti analize načina gibanja, ki je v zadnjem času doživela velik razvoj. Predstavljeni so razvoj, ter prednosti in slabosti nekaterih metod meritev sledi in odtisov stopal, njihova zanesljivost pri individualizaciji sledi in dokazovanju povezave z osumljenci kaznivih dejanj v sodnih postopkih. Z nekaj primeri iz tujine smo predstavili uporabnost forenzične podiatrije in njene primernosti za uporabo v sodnih postopkih.
Ključne besede: diplomske naloge, forenzična podiatrija, individualizacija, dokazna vrednost, znanstvena podlaga
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 412; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
DOPUSTNOST IN DOKAZNA VREDNOST ELEKTRONSKIH DOKAZOV V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI
Mia Jazbec, 2013, diplomsko delo

Opis: Danes ljudje digitalne sledove in elektronske dokaze puščamo skoraj vsepovsod, ne da bi se tega zavedali. Puščamo jih pri opravljanju vsakdanjih opravil, kot je npr. brskanje po internetu, prebiranje elektronske pošte, plačevanje kupljenega blaga z bančnimi karticami, elektronsko bančništvo itd. V današnjem svetu hitrega razvoja sodobne tehnologije postaja elektronski dokaz vse pomembnejši in pogosto tudi edini dokaz za dokazovanje kriminalitete v zvezi z računalniki, ki z razvojem sodobne tehnologije vse bolj narašča. Ker digitalne sledi in elektronski dokazi v svetu obstajajo v nam nerazumljivem računalniškem jeziku, jih je za to, da bi lahko postali dokazno sredstvo v sodnih postopkih, potrebno "prevesti" v razumljiv jezik. To pa je naloga digitalne forenzike, ki postaja vedno pomembnejše orodje pri odkrivanju in analiziranju kriminalitete v zvezi z računalniki. Elektronski dokazi so sicer pravno izenačeni s klasičnimi dokazi, vendar imajo nekatere tehnične značilnosti, ki kljub pravnemu enačenju s klasičnimi dokazi zahtevajo drugačen pristop pri ocenjevanju in vrednotenju pravne dopustnosti in dokazne vrednosti. Da bi torej elektronski dokazi bili dopustni na sodišču, mora policija z njimi pri zbiranju, preiskovanju in analiziranju ravnati izredno pazljivo, sodišča pa morajo za pravilno oceno njihove dokazne vrednosti poznati temeljne postopke in pravila za pridobivanje teh dokazov.
Ključne besede: digitalna forenzika, elektronski dokazi, pravna dopustnost, dokazna vrednost, kazenska zakonodaja, kazensko procesno pravo
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1297; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (509,30 KB)

4.
VREDNOTENJE FORENZIČNIH DOKAZOV V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ
Jasna Klevišar, 2012, diplomsko delo

Opis: T.i. CSI efekt in slovenski medijsko odmevni primeri so na laični javnosti pustili vtis, da sodišča strokovnih mnenj Nacionalnega forenzičnega laboratorija ne upoštevajo, ter da forenzični strokovnjaki svojega dela ne opravijo dovolj strokovno. Razne TV nadaljevanke so pustile vtis, da forenzični strokovnjak npr. najdene prstne sledi naloži v računalnik ter malce počaka, da mu le-ta ponudi odgovor oz. pozitivno individualno identifikacijo. Vendar je prikazano delo forenzičnega strokovnjaka v nadaljevankah večinoma zelo daleč od resnice. Namen diplomskega dela je bralca preko prikaza sodne prakse popeljati skozi težave in dejavnike s katerimi so se soočali forenzični dokazi oz. forenzični strokovnjaki v fazi sojenja, in ki so vplivali na to, da slovenska sodišča niso pripisovala forenzičnemu dokazu takšne dokazne vrednosti, kot jo ima danes. Poleg tega je namen raziskati ali so še vedno prisotne, glede na to, da obstajajo različni forenzični dokazi, ki jih lahko razdelimo glede na to ali je forenzični strokovnjak do njih prišel preko subjektivne ali analitske metode, razlike v njihovi dokazni vrednosti pred sodiščem.
Ključne besede: forenzični dokaz, forenzični strokovnjak, izvedenec, izvedensko mnenje, vrednotenje dokazov, dokazna vrednost, Nacionalni forenzični laboratorij, sodna praksa
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1800; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (985,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici