SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VREDNOTENJE FORENZIČNIH DOKAZOV V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ
Jasna Klevišar, 2012, diplomsko delo

Opis: T.i. CSI efekt in slovenski medijsko odmevni primeri so na laični javnosti pustili vtis, da sodišča strokovnih mnenj Nacionalnega forenzičnega laboratorija ne upoštevajo, ter da forenzični strokovnjaki svojega dela ne opravijo dovolj strokovno. Razne TV nadaljevanke so pustile vtis, da forenzični strokovnjak npr. najdene prstne sledi naloži v računalnik ter malce počaka, da mu le-ta ponudi odgovor oz. pozitivno individualno identifikacijo. Vendar je prikazano delo forenzičnega strokovnjaka v nadaljevankah večinoma zelo daleč od resnice. Namen diplomskega dela je bralca preko prikaza sodne prakse popeljati skozi težave in dejavnike s katerimi so se soočali forenzični dokazi oz. forenzični strokovnjaki v fazi sojenja, in ki so vplivali na to, da slovenska sodišča niso pripisovala forenzičnemu dokazu takšne dokazne vrednosti, kot jo ima danes. Poleg tega je namen raziskati ali so še vedno prisotne, glede na to, da obstajajo različni forenzični dokazi, ki jih lahko razdelimo glede na to ali je forenzični strokovnjak do njih prišel preko subjektivne ali analitske metode, razlike v njihovi dokazni vrednosti pred sodiščem.
Ključne besede: forenzični dokaz, forenzični strokovnjak, izvedenec, izvedensko mnenje, vrednotenje dokazov, dokazna vrednost, Nacionalni forenzični laboratorij, sodna praksa
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1376; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (985,72 KB)

2.
STRATEGIJA OBDOLŽENČEVE OBRAMBE IN NJENA DOKAZNA PRESOJA
Andreja Filipančič, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem kazenskem postopku so obdolžencu kot temeljnemu procesnemu subjektu, ki opravlja funkcijo obrambe, zagotovljene številne pravice, mnoge že na ustavni in tudi na mednarodni ravni. Ena njegovih najpomembnejših pravic je tudi pravica do obrambe, ki temelji na domnevi nedolžnosti in izhaja iz temeljne pravice do poštenega postopka. Gre za obdolženčevo pravico, da aktivno in po lastni presoji deluje v svojo korist pri zavračanju obtožbe, ki pa ni hkrati tudi njegova dolžnost, saj lahko njegova obramba temelji tudi na molku. V okvir pravice do obrambe sodi tudi obdolženčeva pravica, da oblikuje in izvaja strategijo obrambe po svoji presoji in v skladu s svojimi interesi. Glede na to, da je moč iz posameznih obrambnih načinov oziroma taktik obdolžencev najti nekatere skupne značilnosti, lahko govorimo o nekaterih tipičnih strategijah obrambe. Temeljne tri strategije obrambe so: obramba z molkom; zagovor, v katerem obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja ter zagovor, v katerem obdolženec priznava kaznivo dejanje. Katero strategijo bo obdolženec izbral, je odvisno od več faktorjev, in sicer od same vrste kaznivega dejanja, nasveta odvetnika, osebnih značilnosti obdolženca, dokazne situacije ipd. Izbira strategije obrambe je odvisna tudi od kazenskopravne zakonodaje. Zadnja novela ZKP-K tako prinaša nove možnosti oziroma nove pomisleke pri odločitvi obrambe, katero obrambno strategijo uporabiti. Nova vmesna faza- predobravnavni narok tako predvideva obdolženčevo izjavo o obtožbi že v tej fazi postopka, novost je tudi možnost pogajanj in sklenitve sporazuma o priznanju krivde, ter možnost odpovedi določenim razpoložljivim procesnim jamstvom zaradi hitrejšega poteka glavne obravnave. Obdolženec lahko strategijo obrambe glede na konkretno dokazno situacijo tekom postopka tudi spreminja. Obdolženec je po eni strani subjekt kazenskega postopka, po drugi strani pa je njegova obramba dokazno sredstvo. Zaslišanje je procesno dejanje, s katerim se pride do obdolženčeve izpovedbe. Če obdolženec na zaslišanju, ki je opravljeno v skladu z zakonom, poda svojo izpovedbo oziroma zagovor, je le-to aktivno dokazno sredstvo, na katerem lahko v zvezi z odločilnimi pravno relevantnimi dejstvi temelji sodna odločba. Sodišče pri presoji dokazne vrednosti posameznih dokazov (tudi obdolženčevega zagovora) ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila, ampak v skladu z načelom proste presoje dokazov (ne glede na strategijo obrambe) odloča, katerim dokazom verjame in v kolikšni meri.
Ključne besede: Obdolženec, pravica do obrambe, strategije obrambe, molk, zanikanje, priznanje, zaslišanje, dokazna presoja, pogajanja o priznanju krivde.
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 4349; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (808,26 KB)

3.
Dokazni postopek na glavni obravnavi - slabosti današnje ureditve : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Andreja Tajnšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo poskuša podrobneje predstaviti glavno obravnavo in njene slabosti ter novosti, ki jih prinaša novela o ZKP. Ker je glavna obravnava javna, se namreč prav tu najbolj vidi neučinkovitost kazenskega postopka. Dokazovanje oz. dokazni postopek je eno najpomembnejših dogajanj na glavni obravnavi, zato je pomembno izvesti vse zbrane dokaze in le-te upoštevati na sodišču. Ker lahko kaj hitro posežemo v človekove pravice, pa je pomembno, da se zbiranje dokazov izvaja po zakonu. Pomembno je zbrati in izvesti dovolj dokazov, ki so verodostojni in bodo odločilno vplivali na izrek sodbe. Bistvena novost, ki jo prinaša novela ZKP, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka, in sicer po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave, t. i. predobravnavni narok. To bo omogočalo izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen tega naroka je, da se ugotovi, ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker bo od tega odvisen nadaljnji potek postopka. Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde. S predlaganimi novostmi se uzakonja možnost, da se državni tožilec in obdolženec, ki bo v takem primeru obvezno moral imeti zagovornika, dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo. Možnost sojenja v kazenskih zadevah na podlagi predhodnega dogovora med tožilcem in obdolžencem je sprejeta tudi v mnogih drugih evropskih državah. Nekateri avtorji ocenjujejo, da se nov osnutek vrača od kontradiktornosti nazaj k inkvizitornemu kazenskemu postopku. Prav tako sem v nekaterih člankih zasledila, da naj bi imela policija in državni tožilec premoč v preiskovalnem postopku, obramba pa prešibko vlogo ter neenakost zbiranja dokaznega gradiva. Novi ZKP-1 naj bi prispeval k večji hitrosti postopka, omogočil uporabo različnih načinov obravnavanja glede na naravo zadeve in odločitev strank, prispeval k njihovi večji aktivnosti in v spremenjenem procesnem okolju zagotovil obdolžencu enako raven človekovih pravic.
Ključne besede: kazenski postopek, dokazni postopek, dokazni standardi, dokazi, dokazna sredstva, dokazne prepovedi, obravnave, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2012; Ogledov: 2021; Prenosov: 660
.pdf Celotno besedilo (666,87 KB)

4.
Detektiv v civilno pravdnih postopkih : magistrsko delo
Gregor Zupančič, 2012, magistrsko delo

Opis: V civilno pravdnem postopku gre za razrešitev posamezne vrste civilnega spora, kjer sodišče meritorno odloči o spornem pravnem razmerju med strankami v postopku ali o sporni pravici. Magistrska naloga predstavlja bistvene značilnosti civilno pravdnega postopka skozi prizmo delovanja detektivov, ki v ta namen pridobivajo dokazna sredstva. Na podlagi analize virov, intervjujev in sodne prakse je bilo ugotovljeno, da detektivi s svojo usposobljenostjo in zakonitostjo delovanja na področju civilno pravdnih postopkov svojim naročnikom olajšajo pot k uspehu v postopku pred sodiščem. Z verodostojnimi dokaznimi sredstvi, ki so nemalokrat lahko ključni element, lahko vplivajo na potek posameznega postopka. Za pridobivanje dokaznih sredstev uporabljajo različne metode in taktike. V Republiki Sloveniji je sodelovanje detektivov z odvetniki redko, saj se najpogosteje detektive vključi v postopek, ko v zadevi ni razpoložljivih dokaznih sredstev. Vloga detektivov na področju civilno pravdnega postopka za potrebe njihovih naročnikov, je v Sloveniji po mnenju detektivov še relativno nerazvita in v nekaterih konkretnih zadevah še nejasna. Detektivi se s svojimi prizadevanji že dalj časa neuspešno trudijo pridobiti konkretnejša vsebinsko dodeljena upravičenja, ki bi jim olajšala delovanje za potrebe svojih naročnikov. Prav tako so pri zastopanju stranke v vlogi pooblaščenca na sodišču omejeni z vlaganjem izrednih pravnih sredstev. Vzajemno sodelovanje odvetnikov in detektivov zagotovo predstavlja idealno kombinacijo za strankino dobrobit v postopku in bi ji bilo potrebno v prihodnosti nameniti večjo pozornost. Specializacija detektivov na področju civilno pravdnega postopka, lahko pomeni za detektive tržno nišo, vsaj glede na statistične podatke o številu zadev v civilno pravdnih postopkih na sodiščih.
Ključne besede: civilno pravo, civilno pravdni postopki, civilni spor, dokazna sredstva, dokazovanje, dokazi, detektivi, magistrska dela
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1682; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Dokazna vrednost izvedenskih mnenj na primeru Kamenik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marjana Jugovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so zajeta osnovna spoznanja s področja dokazovanja, izvedenstva, povezana z izvedenstvom za preiskavo sledi obuval, in pomembnost izvedenskih mnenj za sam kazenski postopek. Sojenja brez pritegnitve izvedenca v dokazni postopek si danes niti ne moremo več predstavljati, saj z izvedenstvom vstopajo v kazenski postopek vedno bolj natančni znanstveni načini ugotavljanja dejstev, pomembni za učinkovito reševanje kazenskih zadev. Rezultat izvedenstva je izvedensko mnenje, ki daje strokoven odgovor na zastavljeno vprašanje, in je dokaz kot vsak drug dokaz. V izvedenskem mnenju izvedenec opredeli ali so obuvala, ki so bila zasežena osebi, povzročila preiskovano sled, oz. kolikšna je verjetnost, da so ravno zasežena obuvala povzročila preiskovano sled. Njegov pomen ni samo v strokovnosti, ampak tudi v večji objektivnosti in s tem zanesljivosti odgovorov o pravno relavantnih dejstvih. Kljub vsemu pa je dokazna vrednost izvedenskih mnenj podvržena načelu proste presoje dokazov, saj sodišče ni vezano na ugotovitve izvedenskega mnenja. Izvedenska mnenja so v primeru Kamenik pomembno vplivala na potek sojenja. Poglavitni dokaz v primeru štirikratnega umora v Tekačevem je sled obuvala, zaradi katere je med petimi, tako domačimi kot tujimi izvedenci, prišlo do velikih razhajanj, in posledično še danes obstaja dvom o Kameniku kot storilcu kaznivega dejanja umora.
Ključne besede: dokazi, dokazna sredstva, dokazovanje, izvedenstvo, izvedenska mnenja, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 836; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (785,36 KB)

6.
NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV IN DOKAZNA PRAVILA V KAZENSKEM POSTOPKU
Simona Slaček, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno načelo proste presoje dokazov v povezavi z dokazna pravila. V prvem delu je poudarek na zgodovinskem razvoju, kako se je načelo proste presoje dokazov v povezavi z dokaznimi pravili razvijalo v različnih časovnih obdobjih (v rimskem, germanskem in kanonskem pravu), kako se je načelo (v 18. stol.) rešilo okov legalne dokazne teorije (negativnih in pozitivnih dokaznih pravil) in kako je bilo takrat načelo proste presoje dokazov razumljeno. V drugem delu diplomskega dela je v ospredju pomen načela proste presoje dokazov, kaj zajema in kako je urejeno v nacionalni zakonodaji ter kako ga interpretirajo v različnih pravnih sistemih. Kje se kažejo razlike med kontinentalnim in angloameriškim pravnim sistemom glede na razumevanje načela proste presoje dokazov in uporabo dokaznih pravil? V tretjem delu se diplomsko delo osredotoča na vprašanja povezana z izvajanjem in vrednotenjem dokazov v kazenskem postopku. Kako dokazna pravila in načelo proste presoje dokazov vplivata na izvajanje dokazov in dokazno oceno? V tem delu so predstavljena dokazna pravila izvajanja dokazov in prosta presoja vrednotenja dokazov (svobodna dokazna ocena) na posameznih dokaznih sredstvih (zagovor obdolženca, zaslišanje priče, branje listine, izvedenstvo, ogled).
Ključne besede: Načelo proste presoje dokazov, dokazna pravila, rimsko pravo, germansko pravo, kanonsko pravo, kontinentalni pravni sistem, angloameriški pravni sistem, dokazna sredstva, izvajanje dokazov, dokazna ocena.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2488; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (447,01 KB)

7.
DOPUSTNOST IN DOKAZNA VREDNOST ELEKTRONSKIH DOKAZOV V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI
Mia Jazbec, 2013, diplomsko delo

Opis: Danes ljudje digitalne sledove in elektronske dokaze puščamo skoraj vsepovsod, ne da bi se tega zavedali. Puščamo jih pri opravljanju vsakdanjih opravil, kot je npr. brskanje po internetu, prebiranje elektronske pošte, plačevanje kupljenega blaga z bančnimi karticami, elektronsko bančništvo itd. V današnjem svetu hitrega razvoja sodobne tehnologije postaja elektronski dokaz vse pomembnejši in pogosto tudi edini dokaz za dokazovanje kriminalitete v zvezi z računalniki, ki z razvojem sodobne tehnologije vse bolj narašča. Ker digitalne sledi in elektronski dokazi v svetu obstajajo v nam nerazumljivem računalniškem jeziku, jih je za to, da bi lahko postali dokazno sredstvo v sodnih postopkih, potrebno "prevesti" v razumljiv jezik. To pa je naloga digitalne forenzike, ki postaja vedno pomembnejše orodje pri odkrivanju in analiziranju kriminalitete v zvezi z računalniki. Elektronski dokazi so sicer pravno izenačeni s klasičnimi dokazi, vendar imajo nekatere tehnične značilnosti, ki kljub pravnemu enačenju s klasičnimi dokazi zahtevajo drugačen pristop pri ocenjevanju in vrednotenju pravne dopustnosti in dokazne vrednosti. Da bi torej elektronski dokazi bili dopustni na sodišču, mora policija z njimi pri zbiranju, preiskovanju in analiziranju ravnati izredno pazljivo, sodišča pa morajo za pravilno oceno njihove dokazne vrednosti poznati temeljne postopke in pravila za pridobivanje teh dokazov.
Ključne besede: digitalna forenzika, elektronski dokazi, pravna dopustnost, dokazna vrednost, kazenska zakonodaja, kazensko procesno pravo
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 906; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (509,30 KB)

8.
IZVEDENCI KOT DOKAZ IN NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV
Diana Majcen, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava načelo proste presoje dokazov v civilnem pravdnem postopku, ter izvedenca kot dokaz oziroma dokazno sredstvo. Za umestitev samega načela se najprej seznanimo s pojmom dokazovanja. Za pravilno uporabo materialnega prava in odločitev o tožbenem zahtevku, ki je cilj pravdnega postopka, mora sodišče pravilno ugotoviti dejansko stanje. To lahko stori, ko stranke navedejo vsa dejstva in predložijo vse potrebne dokaze. Kot bomo videli, dokazovanje obsega med drugim tudi ocenjevanje dokazov, pri katerem pa velja kot temeljno načelo, načelo proste presoje dokazov. Temu nasproten sistem je sistem dokaznih pravil. V Zakonu pravdnem postopku (ZPP), je v 8. členu uveljavljeno načelo proste presoje dokazov. V sistemu proste presoje dokazov je sodniku prepuščeno, da na podlagi ocenjevanja dokazov sklepa o (ne)resničnosti dejstev, pri čemer ni vezan na nobena formalna dokazna pravila. Svobodna ocena dokazov pomeni tudi svobodno odločanje sodnika, katere dokaze bo izvedel za dokazovanje določenih zatrjevanih dejstev. V ZPP pa lahko v enem primeru govorimo o dokaznem pravilu. Gre za 224. člen, na podlagi katerega javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V nalogi so predstavljene tudi ostale omejitve tega načela. V ZPP so navedena naslednja dokazna sredstva: ogled, listine, priče, izvedenec in zaslišanje strank. Dokaz z izvedencem v civilnih postopkih je vse pogostejši. Zakaj je temu tako, bomo skušali ugotoviti skozi podrobno analizo tega dokaznega sredstva. Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Dokaz z izvedencem pa je tako kot vsako dokazno sredstvo, po 8. členu ZPP podvržen prosti presoji sodišča, zato sodnik na mnenje, ki ga poda izvedenec ni vezan, saj je le-to predmet dokazne ocene.
Ključne besede: dokazovanje, načelo proste presoje dokazov, dokazna sredstva, izvedenec
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 823; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
10.
Vprašalnik za obravnavo žrtve spolne zlorabe
Iztok Takač, Tina Bizjak, Darja Arko, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Oskrba žrtve spolnega nasilja od zdravnika preiskovalca zahteva natančen klinični pregled, zavarovanje sledi, psihološko podporo in ustrezno zdravljenje. Z njim se največkrat srečamo v ginekoloških ambulantah, saj so ženske v veliko večjem številu žrtve spolnega nasilja kot moški. Če so sledi pravilno odvzete in hranjene, lahko danes s forenzičnimi metodami razlikujemo katero koli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. Zato je poizvedba in pridobivanje sledi pri vsaki oškodovanki izjemnega pomena. Pri spolni zlorabi je možna okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih je potrebno dokazati in pravočasno zdraviti. Oškodovanki je potrebno nuditi tudi uporabo nujne kontracepcije, ki je učinkovita le v prvih dneh po dogodku spolnega nasilja. Da je preiskava in zbiranje dokazov popolno in poteka v pravilnem vrstnem redu, je koristno imeti pisni vprašalnik oziroma rutinski protokol. Predstavili bomo uporaben vprašalnik, ki zdravniku preiskovalcu omogoča pregled in vodenje oskrbe žrtve spolnega nasilja po ustaljenem postopku ob upoštevanju anamneze, kliničnega pregleda, zbiranja in hranjenja sledi ter nujnega zdravljenja.
Ključne besede: spolna zloraba, žrtev, kazniva dejanja, dokazna sredstva, preiskave, vprašalniki, kakovost življenja
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 659; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (110,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici