| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Standardi usposobljenosti kriminalističnega tehnika
Janez Golja, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, forenzični dokazi, izvedenska mnenja, izvedenci, usposobljenost, znanje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (147,70 KB)

2.
Mobilni telefon kot dokaz v predkazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Marko Furlan, 2023, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomskega dela je mobilni telefon, katerega storilci kaznivih dejanj, uporabljajo pri izvršitvi kaznivih dejanj, podatki na mobilnem telefonu pa pri preiskavi nato služijo kot ključni dokazi. Do vpogleda v podatke, ki so v mobilnem telefonu, ima pravico policija, vendar le na podlagi pisne izjave lastnika mobilnega telefona, da dovoljuje vpogled in zavarovanje podatkov mobilnega telefona. V kolikor lastnik mobilnega telefona ne dovoljuje vpogleda in zavarovanja podatkov, mora policija oziroma tožilstvo pridobiti odredbo od preiskovalnega sodnika, da lahko vpogled in zavarovanje opravi. Drugače je s podatki, ki jih hrani operater na podlagi telefonske številke naročnika, katere lahko policija pridobi le na podlagi pisne odredbe preiskovalnega sodnika, ki je izdana na upravičeno zahtevo državnega tožilstva, in sicer, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. V diplomskem delu bomo predstavili, kako lahko mobilni telefon oziroma podatki na njem, služijo kot dokaz v predkazenskem postopku, saj storilci kaznivih dejanj s seboj nosijo mobilne telefone in imajo na njih ključne dokaze. Mobilne telefone policija nato v skladu z zakonom zaseže in izvede preiskovalne ukrepe v skladu z zakonom. Analizirali bomo dva praktična primera, ki sta javno dostopna, kjer je uporaba mobilnega telefona pri izvršitvi kaznivih dejanj služila kot ključen dokaz v predkazenskem in kazenskem postopku (Zakon o kazenskem postopku ZKP, 2021).
Ključne besede: mobilni telefoni, dokazi, predkazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 323; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Primož Horvat, 2023, diplomsko delo

Opis: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo. Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav. Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni. Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave. V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Ključne besede: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 322; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Zbiranje digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav : magistrsko delo
Gregor Skerl Beronja, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi, v kateri se življenje vse bolj seli v digitalni svet, je forenzična preiskava zbiranja digitalnih dokazov postala nepogrešljiv del preiskovalnih postopkov tako v zasebnih, poslovnih kot tudi drugih sodnih procesih. Odkrivanje digitalnih sledi in zbiranje digitalnih dokazov sta ključna postopka za razumevanje in reševanje sodobnih izzivov, povezanih z bodisi kibernetsko varnostjo, poslovno skrivnostjo, kibernetskimi prevarami bodisi preiskavami na področju kriminalitete in terorizma. Digitalna forenzika vključuje uporabo sofisticiranih orodji in tehnik za iskanje, pridobivanje in analiziranje digitalnih dokazov, ki jih preiskovalci pridobijo v sklopu zasega digitalnih medijev. Ta orodja strokovnjakom omogočajo, da preiskujejo različne digitalne naprave, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in celo storitve v oblaku, z namenom, da bi lahko pridobili relevantne dokaze. Proces vključuje različne faze, kot so sprožitev preiskave, planiranje, zbiranje podatkov, analiza in predstavitev ugotovitev. Sam postopek zbiranja digitalnih dokazov je ključna faza v postopku digitalne forenzike, saj moramo vedno zagotavljati verigo skrbništva. Ta faza vključuje iskanje in pridobivanje relevantnih digitalnih podatkov iz različnih naprav in virov, postopek pa mora biti izveden previdno in strokovno. Napačni pristopi zbiranja digitalnih dokazov in uporaba napačne metodologije lahko vodijo v uničenje gradiva. Pridobljene digitalne dokaze je treba analizirati, jih pravilno interpretirati in predstaviti naročniku. Preiskovalec mora ugotoviti in prepoznati relevantne informacije, pridobljene iz metapodatkov, obnovitve izbrisanih datotek, elektronske pošte in podobno. Vsekakor pa ne moremo zanemariti dejstva, da živimo v dobi digitalizacije in dandanes v največji meri uporabljamo predvsem pametne mobilne naprave, in sicer tako za zasebne kot poslovne namene. Zaradi njihove zmogljivosti z njimi izvršujemo raznovrstne operacije – uporabljamo komunikacijska orodja, pošiljamo datoteke, dostopamo do različnih medijev in podobno, kar pametne mobilne naprave uvršča med najzanimivejše in podatkovno polne medije oziroma vire za preiskovanje digitalnih dokazov. Pomembno si je zapomniti, da ko govorimo o zbiranju digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav, ne govorimo zgolj o delu državnih služb, vendar je na tem področju prisotnih ogromno zasebnikov, ki opravljajo izredno kakovostna dela tako za zasebna kot tudi javna naročila.
Ključne besede: forenzične preiskave, digitalni dokazi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Preiskava enkriptiranih elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov v kazenskem postopku; problem nezmožnosti dostopa do podatkovne vsebine naprave in prisila razkritja šifrirnega gesla : magistrsko delo
Oskar Peče, 2022, magistrsko delo

Opis: S tem ko sta se s splošno in profesionalno digitalizacijo modernega življenja izjemno povečala količina in pomen digitalnih dokazov, se je ustrezno povečal pomen in pogostost preiskav elektronskih naprav v kazenskem postopku. Preiskava elektronskih naprav je v slovenski zakonodaji urejena v 219.a členu Zakona o kazenskem postopku in ureja preiskavo elektronskih z njimi povezanih naprav, nosilcev podatkov in preko omrežja povezanih in dosegljivih informacijskih sistemov, kjer so shranjeni podatki. Kritična lastnost vseh treh vrst naprav je njihova sposobnost shranjevanja podatkov v digitalni obliki. Pomembno oviro preiskavi teh naprav predstavlja moderna enkripcija, ki onemogoča dostop do njihove podatkovne vsebine, brez ustreznega šifrirnega gesla. Preiskava elektronske naprave posega v uporabnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, določene v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Za zadovoljitev ustavnih pogojev in pogojev 219.a člena Zakona o kazenskem postopku mora preiskava temeljiti na ustreznem pravnem temelju, namreč uporabnikovi privolitvi, odredbi sodišča ali ustni odredbi preiskovalnega sodnika. 219.a člen ZKP poleg pogojev in okvirnega poteka preiskave elektronskih naprav v 6. odstavku določa dolžnosti imetnikov oziroma uporabnikov naprav in sankcijo, če teh dolžnosti ne izpolnijo. Omenjene dolžnosti so omogočiti dostop do elektronske naprave, predložitev šifrirnih ključev in predložitev pojasnil o uporabi naprave. Za neizpolnitev določenih obveznosti ne morejo biti kaznovani osumljenec, obdolženec, oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, ali oseba, ki se lahko odreče pričevanju. Po zasegu naprave in pred njeno preiskavo je treba opraviti vmesni postopek zavarovanja podatkovne vsebine elektronske naprave. Ta se lahko zavaruje tako, da se ustvari istovetna kopija elektronskih podatkov, da se ustvari istovetna kopija celotnega nosilca podatkov ali tako, da se naprava zapečati. Postopek zavarovanja ne služi zgolj zagotovitvi integritete preiskovanih podatkov, temveč je edini del preiskave elektronske naprave v širšem smislu, pri katerem sta lahko prisotna uporabnik naprave in njegov zagovornik. Preiskavo elektronske naprave opravi strokovno usposobljena oseba in o preiskavi ustvari zapisnik. Preiskava je vsebinsko omejena na iskano vsebino, določeno v odredbi o preiskavi. V primeru, da je preiskava opravljena brez ustrezne pravne podlage ali v nasprotju z odredbo, morajo dokazi, pridobljeni s to preiskavo, biti izključeni. V primeru, da je šifrirno geslo naprave bilo pridobljeno s prisilo v obliki mučenja ali nečloveška in ponižujočega ravnanja, se za legitimacijo dokazov, pridobljenih v tej preiskavi ne more uporabiti doktrina neizbežnega odkritja. Za preiskavo preko omrežja povezanih naprav, morajo te naprave biti v odredbi določene, pri čemer ne ustreza, da so določene zgolj naprave, ki jih je uporabnik uporabil za dostop do njih. Obdolženca pred prisilo predložitve šifrirnih gesel ščiti privilegij zoper samoobtožbo, pri čemer ta zaščita velja enako za šifrirna in biometrična gesla. Obdolženec kljub temu lahko geslo prostovoljno predloži, pri čemer ima lahko sama predložitev zanj obremenilno dokazno vrednost. V kolikor gesla ne predloži, njegovo vzdrževanje pomoči organom pregona ne more služiti kot dokaz njegove krivde. Če obdolženec naklepno predloži nepravilno šifrirno geslo, njegovo ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje krivega pričanja. Tuje države so z namenom reševanja problema otežene preiskave elektronskih naprav sprejele različne ureditve, med drugim različne stopnje prisile za predložitev šifrirnih gesel in stroge načine regulacije enkripcijskih in enkriptiranih produktov. Pogosta oblika tovrstne regulacije, h kateri stremi tudi Evropska unija je uvedba obveznih s strani proizvajalcev implementiranih »glavnih ključev«, ki organom pregona omogočajo, da zaobidejo enkripcijo in odklenejo enkriptirane naprave, brez uporabe šifrirnih gesel.
Ključne besede: preiskava digitalnih naprav, kazenski postopek, enkripcija, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2022; Ogledov: 1039; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Andrej Petek, 2022, diplomsko delo

Opis: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov. V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov. Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi. Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Ključne besede: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 404; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1001,45 KB)

7.
Pravni vidiki forenzične lingvistike : magistrsko delo
Gabrijela Štefelin, 2021, magistrsko delo

Opis: Jezik in komunikacija sta temeljni sredstvi za človekov razvoj. Prav ti dve komponenti igrata tudi ključno vlogo pri forenzični lingvistiki. Vloga forenzične lingvistike se je skozi njeno zgodovino korenito spreminjala. Na svetovni ravni morajo imeti strokovnjaki z različnih področij, ki se navezujejo na forenzično lingvistiko, velik spekter znanj in komunikacijskih veščin. Tukaj govorimo predvsem o ljudeh, zaposlenih na policiji in v pravosodju. Težave med njimi se velikokrat pojavijo prav pri sodelovanju in interpretaciji dokazov, pridobljenih s pomočjo forenzično lingvističnih analiz. Obravnavana kazniva dejanja puščajo sledi tudi preko zvočnih posnetkov ali besedil. Tukaj v ospredje stopijo forenzični lingvisti, ki vsak primer, vezan na njihovo delo, ustrezno analizirajo. Neenotnost zakonov in dokazna vrednost na sodišču predstavljata izziv za vse sodelujoče. Dejstvo je, da brez enotnosti tako na eni kot tudi na drugi strani obravnavan primer izgublja na svoji vrednosti. Čeprav je znano, da so forenzično lingvistični dokazi redki, pa lahko s pomočjo tehnologije in izkušenosti lingvističnega izvedenca pridemo do koristnih podatkov. Vsaka koristna forenzično lingvistična informacija lahko pri kaznivem dejanju dodatno okrepi ali pa celo dokončno zaključi primer. Pričevanje forenzično lingvističnega strokovnjaka na sodišču je v praksi le redko sprejeto. Glavna ovira, ki se pojavlja v pravnem sistemu, je, da ne pride do sporazuma med odvetniki in forenzičnimi lingvisti, ki podpirajo vsak svojo stran. V magistrski nalogi je poudarek predvsem na forenzični lingvistiki v tujini in povezanosti s pravnimi sistemi posameznih držav. Vsako kaznivo dejanje, ki se ga preiskuje s pomočjo forenzično lingvističnih tehnik, ima pravico, da je slišano in obravnavano v skladu z zakoni. Posledično sem v svojo magistrsko nalogo zajela tudi znane forenzično lingvistične primere ter jih natančno analizirala in opredelila.
Ključne besede: forenzična lingvistika, forenzična analiza, lingvistični dokazi, sodišča, pravni vidiki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 710; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (607,29 KB)

8.
Tehnika zaslišanja strateška uporaba dokazov - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Rebeka Slak, 2021, diplomsko delo

Opis: Ugotavljanje verodostojnosti izjav zaslišane osebe je poleg pridobivanja informacij o kaznivem dejanju, eden izmed temeljev zaslišanj. K temu znatno pripomore premišljeno soočanje osumljenca z dokazi, ki so že pri prvem zaslišanju preiskovalcem velikokrat na voljo. Diplomsko delo obravnava eno izmed modernejših tehnik zaslišanja, tako imenovano strateško uporabo dokazov, katere uporaba v slovenskem prostoru bi lahko pokrila ta aspekt zaslišanj. Tehnika temelji na proučevanju obrambnih strategij lažnivih oziroma iskrenih osumljencev, taktičnemu razkrivanju dokazov in postavljanju vprašanj o njih. Z upoštevanjem osnovnih korakov tehnike, se poveča stopnja izjavno – dokazne neskladnosti pri lažnivcih, kar se je skozi dosedanje raziskave izkazalo za enega od zanesljivih znakov ugotavljanja zavajanja. V začetnem delu diplomske naloge je poudarek na globljem uvidu v tehniko strateškega razkritja dokazov, do katerega smo prišli s pregledom javno dostopne literature. Predstavljene so sestavne komponente tehnike, strategije izpraševalcev in obrambne strategije osumljencev, prednosti in pomanjkljivosti tehnike, ter novo razviti pristopi, ki izvirajo iz okvira omenjene tehnike. Sledi strnitev ugotovitev iz raziskav o karakteristikah moderne prakse zaslišanj osumljencev v Sloveniji, katera omogoča uvid v povezavo z lastnostmi omenjene tehnike. Opozarjamo tudi na vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v primeru aplikacije tehnike v prakso. Na koncu naloge razpravljamo o sledeh tehnike v slovenskem prostoru, razlogih za njeno implementacijo in opomnimo na ovire, ki se pri tem pojavijo. Ugotavljamo da, Slovenska kazenska oziroma proceduralna zakonodaja zahteva, da se osumljencu pred zaslišanjem pove razloge za njegovo obdolžitev, kar pa predstavlja problem pri uporabi tehnike strateške uporabe dokazov. Tudi segmenti iz mirandinih pravic (npr. pravica do molka in pravica do zagovornika) nakazujejo, da omenjena tehnika v slovensko prakso zaslišanj ne more biti vpeljana v svojem enovitem obstoju. Pregled raziskav o sedanji slovenski praksi zbiranja obvestil od osumljencev, je pokazal da lahko posamezne korake strateške uporabe dokazov zasledimo le v nekaterih lastnostih preiskovalnega intervjuja, v katerem se usposablja slovenska policija.
Ključne besede: preiskovanje, zaslišanje, osumljenci, policija, dokazi, strateška uporaba dokazov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (441,27 KB)

9.
Forenzična analitika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Uroš Lesjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Forenzična analitika je pogosto spregledano področje, ki pa lahko veliko doprinese, tako v procesu preiskovanja kaznivih dejanj kakor tudi v prevenciji kriminalitete. S pomočjo pridobljenih podatkov o sledeh in o primerjalnem materialu je mogoče ustvariti podatkovne baze, z analizo teh podatkov pa bi preiskovalcem kaznivih dejanj lahko povečale možnosti za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Na primer, uporaba prstnih sledi in DNK analiz sta področji, ki se pogosto uporabljata pri preiskovanju, tako da zametki za vključitev ostalih podatkov obstajajo. V preteklosti je bila uporaba forenzične analitike težja, saj sta bila hramba in izmenjava podatkov med pristojnimi organi zahtevnejša, z razvojem informacijskih tehnologij in računalništva pa je to postalo nekoliko lažje. Internet in ostala omrežja ponujajo možnost za hitro in nemoteno izmenjavo podatkov in širjenje podatkovnih baz. Pridobljeni podatki morajo biti v bazah shranjeni v skladu z zahtevami določenih standardov in postopkov. V smislu mednarodne izmenjave podatkov pa je treba upoštevati tudi zakonske omejitve, saj imajo različne države različno ureditev delovanja organov odkrivanja in pregona. Na državni ravni bi forenzična analitika lahko prispevala k uspešnejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj, obstaja pa tudi potencial tega področja glede možne prevencije kaznivih dejanj ali celo prevencije terorizma.
Ključne besede: diplomske naloge, analitika, forenzika, kriminaliteta, dokazi, analiza
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 838; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (755,25 KB)

10.
Digitalni dokazi v kazenskem postopku in privilegij zoper samoobtožbo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tara Januš, 2020, diplomsko delo

Opis: Hiter razvoj tehnologij prinaša spremembe tudi na področje kazenskega prava. Organi kazenskega pregona se srečujejo z vedno več dokazi v digitalni obliki. Pridobivanje digitalnih dokazov jim ovira uporaba enkripcije. Enkripcija spremeni podatke iz berljive oblike v neberljivo, za dekriptiranje pa je potreben ključ oz. geslo. Pred predajo gesla osebe ščiti privilegij zoper samoobtožbo. Privilegij zoper samoobtožbo je pravica posameznika, da ne priča proti samemu sebi. V diplomski nalogi bomo preverili, kako je privilegij v povezavi z digitalnimi dokazi urejen v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Biometrična enkripcija za ključ uporablja biometrične podatke, kot so prstni odtis, očesna šarenica ipd. Skozi diplomsko nalogo ugotavljamo, ali biometrični podatki uživajo enako zaščito pod privilegijem zoper samoobtožbo. Predstavljena bo Doktrina testimonialne biometrije, ki predstavlja eno izmed možnih rešitev dileme biometrične enkripcije. V povezavi z Doktrino vnaprej določenega zaključka (The Foregone Conclusion Doctrine), bomo ugotavljali kdaj lahko oblast zahteva predajo gesel, biometričnih podatkov, ali dekriptirano vsebino elektronske naprave. Tehnologija neprestano napreduje, storilci kaznivih dejanj pa so eni prvih, ki po njej posežejo. Za učinkovito reševanje kaznivih dejanj, se morajo prilagajati organi kazenskega pregona in zakonodaja.
Ključne besede: diplomske naloge, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo, enkripcija, biometrična enkripcija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 859; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (963,26 KB)

Iskanje izvedeno v 1.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici