1. Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Rezec, 2024, diplomsko delo Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve. Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 503; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoruLarisa Ferletič, 2018, magistrsko delo Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost. Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1699; Prenosov: 602
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANKMarko Kampuš, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju so podrobneje predstavljene dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d., Nove Kreditne banke Maribor d.d., Zagrebačke banke d.d. – Unicredit Group in Privredne banke Zagreb d.d. – Intesa Sanpaolo Group. Predstavljena so tudi gibanja bilančnih vsot v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpomembnejši del diplomskega seminarja je primerjalna analiza dokapitalizacij slovenskih in hrvaških bank. V primerjalni analizi je prikazan padec cen delnic pri dokapitalizacijah med finančno krizo in rast cen delnic pri dokapitalizacijah pred finančno krizo. Ključne besede: dokapitalizacija bank, dokapitalizacija, sanacija bank, kazalnik P/E, kazalnika ROA in ROE, kapital bank in kapitalska ustreznost. Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1765; Prenosov: 215
Celotno besedilo (589,88 KB) |
4. PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM D.D. IN NOVE LB D.D. TER IZBRANIH TUJIH BANKDaniel Medved, 2012, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d.
V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah.
Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke. Ključne besede: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA Objavljeno v DKUM: 20.08.2012; Ogledov: 3078; Prenosov: 308
Celotno besedilo (597,55 KB) |