1. Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Rezec, 2024, diplomsko delo Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 503; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Povečanje osnovnega kapitala (dokapitalizacije) s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo pravni in davčni vidikiŠpela Cimerman, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se čedalje več ljudi odloča za samostojno poslovno pot. Ena izmed bolj pogostih odločitev je odprtje družbe z omejeno odgovornostjo. Človek lahko družbo ustanovi sam ali skupaj z drugimi. Marsikdo se pa pri tem ne zaveda, da odprtje družbe z omejeno odgovornostjo za seboj potegne veliko poznavanja zakonov in pravil, da družba lahko pravilno in nemoteno deluje ter je na svoji poslovni poti uspešna, raste in se razvija. Eden izmed glavnih ciljev vsake družbe je dobiček. Dobiček družba lahko dobi z dobrim poslovanjem. Med glavne finančne vire tako prištevamo povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki so ključnega pomena za družbo z omejeno odgovornostjo.
V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na opredelitev družbe z omejeno odgovornostjo, opredelitve povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo, preučili smo vzroke, zakaj se družba odloči za povečanje svojega osnovnega kapitala ter kako izgledata pravni in davčni vidik povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v d. o. o.
Prikazali smo tudi praktičen primer podjetja, ki se je odločilo povečati svoj osnovni kapital na enega od načinov izročitve stvarnih vložkov v družbo in kakšne posledice je to družbi prineslo. Ugotovili smo tudi, da se družba za povečanje osnovnega kapitala odloči predvsem zaradi nove poslovne priložnosti na trgih, večje moči in rasti podjetja. Pri tem lahko nastanejo tako pozitivne kot negativne posledice, če si družbeniki ne pogledajo dovolj natančno zakonov, ki se nanašajo na družbo. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v nekaterih primerih ustvarja davčna obveznost za vlagatelja, v drugih pa ne.
Družba z omejeno odgovornostjo je najbolj pogosta oblika družbe v Sloveniji.
Ključne besede: Povečanje osnovnega kapitala, dokapitalizacija, družba z omejeno odgovornostjo, stvarni vložki, Zakon o gospodarskih družbah, davki.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 2275; Prenosov: 446
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Sanacija hrvaškega bančnega sistemaSimona Murić, 2020, diplomsko delo Opis: V hrvaškem bančnem sistemu trenutno potekajo pomembni procesi sanacije. V delu diplomskega seminarja podrobneje proučimo proces, instrumente in modele sanacije bank. V prvem delu predstavimo definicijo sanacije bank ter instrumente, modele kot so dokapitalizacija, likvidacija ter možnosti sanacije bank. Sanacija banke pomeni njeno okrevanje in vnovično vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Nadaljujemo z nastankom in razvojem bančništva na Hrvaškem, kjer se osredotočimo predvsem na bančništvo do in po neodvisnosti. Na koncu primerjamo sanacije bank na osnovi izbranih kriterijev, kot sta trajanje sanacije in ukrepi države pri sanaciji.
Ključne besede: sanacija, bančni sistem, dokapitalizacija, banka.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 974; Prenosov: 68
Celotno besedilo (541,15 KB) |
4. Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krizeMatej Tomec, 2017, doktorska disertacija Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom.
S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost.
Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 2959; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,38 MB) |
5. Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoruLarisa Ferletič, 2018, magistrsko delo Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1699; Prenosov: 611
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. SANACIJA SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMAŠtefka Metličar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju se natančneje ukvarjamo s procesom prve in druge sanacije bančnega sistema Republike Slovenije. Sanacija pomeni ozdravitev banke in ponovna vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Predstavlja celoto organizacijskih, finančnih in pravnih ukrepov, katerih cilj je odpraviti nezaželjene vzroke, ki ogrožajo ali vodijo k nesolventnosti bančnega sistema. V prvem delu diplomskega seminarja predstavljamo značilnosti slovenskega bančnega sistema, ustanovitev banke Slovenije, ter strukturo bančnega sistema. Nadaljujemo z definicijo sanacije, ter navedemo glavne vzroke sanacije bank po osamosvojitvi. Sanacijo natančneje definiramo in določimo zakonsko podlago za prvo in drugo bančno sanacijo pri nas. Predstavimo tudi ukrepe, ki so bili uveljavljeni, to so; stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke. Na koncu diplomskega seminarja primerjamo prvo in drugo sanacijo na podlagi izbranih kriterijev.
Ključne besede: sanacija, banka, bančni sistema, dokapitalizacija, stresni testi, slaba banka
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 2264; Prenosov: 265
Celotno besedilo (704,17 KB) |
7. Primernost sanacije bančnega sistema v Republiki SlovenijiNiko Žmavcar, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu se podrobneje ukvarjamo z drugo sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V prvem delu predstavimo definicije, povezane s sanacijo bančnega sistema, in modele, ki se uporabljajo za sanacijo. Nadaljujemo s kratkim zgodovinskim pregledom bančnega sistema v Sloveniji ter navedemo glavni vzrok slovenske sanacije, kar je prehitra in neuravnovešena rast bančnega sistema pred krizo in začetek svetovne gospodarske krize. Sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji kronološko predstavimo in opredelimo zakonsko podlago. Ukrepe, ki so bili v Sloveniji uporabljeni, torej stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke, podrobneje opišemo in prikažemo njihovo uresničevanje. V zadnjem delu diplomskega projekta ugotavljamo primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V primerjavi z dvema evropskima državama, Španijo in Irsko ugotovimo, da je bila sanacija slovenskega bančnega sistema v osnovi izvedena primerno, vendar pa bi lahko bili določeni ukrepi izvedeni optimalneje.
Ključne besede: bančni sistem, sanacija bančnega sistema, dokapitalizacija, slaba banka, primernost, Španija, Irska
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1788; Prenosov: 328
Celotno besedilo (926,28 KB) |
8. PRESTRUKTURIRANJE NOVE KBM, D. D.Mia Furek, 2014, magistrsko delo Opis: Tako svet kot Evropa se v zadnjem desetletju srečujeta z resno finančno in gospodarsko krizo. Ta je globoko prizadela finančni in realni sektor. Najprej se je začela kazati na finančnem področju, saj je ta najbolj izpostavljen neravnovesju in težavam, ki pa so posledično negativno vplivale še na realni sektor. Organizacije v času svojega delovanja prehajajo v različna razvojna obdobja. V svojem življenjskem ciklusu lahko zaidejo v obdobje krize. Ko se srečajo s krizo, je njihovo nadaljnje poslovanje ogroženo. Krizna situacija v organizacije vnese številne spremembe, negotovost in nova tveganja. Onemogočeno je doseganje zastavljenih ciljev, ogrožene so njihove organizacijske sposobnosti in vprašljiv postane sam obstoj organizacije. Za takšne organizacije je pomembno, da ugotovijo glavne vzroke krize in poskušajo najti ustrezno rešitev za njeno odpravo. Svojo strukturo morajo spremeniti in prilagoditi spremembam, ki so nastale v okolju. Ko so prizadeti vsi poslovni procesi, torej celotna organizacija, je edina rešitev dobro premišljen in izveden načrt prestrukturiranja organizacije.
Magistrska naloga obravnava primer prestrukturiranja izbrane organizacije. Prestrukturiranje predstavlja strateški način, s pomočjo katerega organizacije dosegajo spremembe na vseh področjih svojega delovanja. Prestrukturiranje je metoda radikalne prenove in spreminjanja. Njen osnovni cilj je preoblikovanje različnih struktur organizacije in vsebine načina dela, ki pripomore k povečanju uspešnosti ter učinkovitosti njenega nadaljnjega poslovanja. Predmet preučevanja v magistrski nalogi je postopek prestrukturiranja in spreminjanja Nove KBM, kot proces prilagajanja krizni situaciji, v kateri se je le-ta znašla. Ugotovljeni in predstavljeni so vzroki nastanka potrebe po prestrukturiranju, predstavljeni so sama izvedba in dosedanji rezultati oziroma že izvedene spremembe.
V prvem delu naloge je predstavljena poslovna kriza in njene značilnosti ter državne pomoči organizacijam, ki so zašle v težave. V drugem delu pa je opredeljena krizna situacija, v kateri se je znašla Nova KBM, in predstavljen celoten načrt njenega prestrukturiranja kot rešitev na odziv sprememb v takšni situaciji. Pri načrtovanju in pisanju naloge ter pridobitvi ključnih informacij smo uporabili aktualno literaturo in javno dostopne baze podatkov, prav tako podatke in vire znotraj banke. Pri preučevanju njenega prestrukturiranja in glede na rezultate, ki jih je banka izkazala v zadnje pol leta, menimo, da se je izbran postopek reševanja iz krize pokazal kot pravilna in primerna rešitev za zelo zahtevno situacijo. Ugotovili smo, da je po drugi strani kriza tudi dobra za organizacije, saj zahteva nujne spremembe za izboljšanje njenega delovanja. Menimo, da trenutno banka učinkovito obvladuje svoje okolje in prilagaja poslovanje nastalim možnim tveganjem in spremembam v okolju. Pri svojem poslovanju skuša zagotavljati najvišje standarde varnosti in zanesljivosti za svoje komitente in bodoče stranke ter za celotno okolje v katerem deluje.
Ključne besede: kriza, državna pomoč, prestrukturiranje, racionalizacija, dokapitalizacija, slaba banka, upravljanje s tveganji
Objavljeno v DKUM: 26.01.2015; Ogledov: 1718; Prenosov: 359
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEHMaja Hertiš, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje.
V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Ključne besede: Državne pomoči, člen 107. PDEU, Evropska komisija, dokapitalizacija, podjetje Elan, država članica, načelna prepoved državnih pomoči, izjeme državnih pomoči, nedovoljena pomoč, nezakonita pomoč.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 4001; Prenosov: 639
Celotno besedilo (801,10 KB) |
10. PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANKMarko Kampuš, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju so podrobneje predstavljene dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d., Nove Kreditne banke Maribor d.d., Zagrebačke banke d.d. – Unicredit Group in Privredne banke Zagreb d.d. – Intesa Sanpaolo Group. Predstavljena so tudi gibanja bilančnih vsot v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpomembnejši del diplomskega seminarja je primerjalna analiza dokapitalizacij slovenskih in hrvaških bank. V primerjalni analizi je prikazan padec cen delnic pri dokapitalizacijah med finančno krizo in rast cen delnic pri dokapitalizacijah pred finančno krizo.
Ključne besede: dokapitalizacija bank, dokapitalizacija, sanacija bank, kazalnik P/E, kazalnika ROA in ROE, kapital bank in kapitalska ustreznost.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1765; Prenosov: 215
Celotno besedilo (589,88 KB) |
