| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVZEM DRUŽBE X S POVEČANJEM OSNOVNEGA KAPITALA
Črt Rosenfeld, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ker je prevzem družbe povezan s finančnimi viri, smo sestavili dve osrednji poglavji. Prvo poglavje govori o prevzemih, opredeljuje definicijo prevzemov in opiše zakonodajo, ki v Sloveniji velja za prevzeme. Poleg ostale zakonodaje je osrednji zakon zakon o prevzemih, ki opredeljuje pravila in nadzor pri prevzemih. Pomembno je, kdaj družbe, ki prevzemajo, dosežejo prevzemni prag in kdaj je potrebno upoštevati prevzemno zakonodajo. Z objavo prevzema povabimo obstoječe investitorje k prodaji svojih delnic ciljne družbe – tarče. Poseben status v naši zakonodaji imajo manjšinski delničarji, ki smo ga tudi opredelili in izpostavili. Pri vsakem načrtovanem prevzemu imamo omejitve, ki jih moramo zaznati in opredeliti, da lahko prevzem izpeljemo. Pomembno je, ali smo s ciljno družbo – tarčo v kakršnemkoli dogovarjanju v zvezi s prevzemom, kajti takšne aktivnosti moramo prijaviti nadzorniku, ki je hkrati tudi regulator tega trga. Poleg nadzornikov imamo še borzo vrednostnih papirjev, centralni register vrednostnih papirjev in banke. Veliko pozornost smo posvetili analizi premoženjskega stanja ciljne družbe - tarče, njenim bilancam ter sinergijam obeh družb. Prikazali smo prevzemno namero in ponudbo s poudarkom na njuni vsebini in načrt oblikovanja prevzemne cene. Analizirali smo tudi naše premoženjsko stanje po prevzemu in po dokapitalizaciji, ki jo obravnavamo v naslednjem poglavju. V našem primeru pomeni dokapitalizacija povečanje osnovnega kapitala in prodajo celotne emisije novoizdanih delnic investicijski banki, ki tako pridobljene delnice proda na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev in doseže razliko v ceni. Novoizdane delnice smo uvrstili na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Vloga regulatorja in nadzornika je tudi v tem poglavju velika.
Ključne besede: prevzem, prevzemni prag, prevzemna zakonodaja, ciljna družba – tarča, manjšinjski delničarji, regulator trga, borza vrednostnih papirjev, prevzemna namera, prevzemna ponudba, dokapitalizacija, emisija novoizdanih delnic, sekundarni trg vrednostnih papirjev
Objavljeno: 02.12.2011; Ogledov: 2388; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (254,51 KB)

2.
VLOGA IN POMEN REVIZIJE PRI DOKAPITALIZACIJI S STVARNIMI VLOŽKI
Estera Vodenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Za uspešen začetek, rast in razvoj podjetja ima podjetnik na voljo več virov financiranja, ki jih mora zagotoviti v zadostni količini za uspešno delovanje podjetja. Eden izmed virov financiranja, je tudi dokapitalizacija podjetja tako z denarnimi vložki, ki so primarni vir financiranja, kot tudi s stvarnimi vložki. Stvarnih vložkov se podjetja poslužujejo ob ustanovitvi delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo in tudi kasneje, ko podjetje že uspešno posluje na trgu. Pod pojmom stvarnih vložkov razumemo premoženjske predmete in pravice intelektualne lastnine, katerih vrednost je mogoče pravilno ovrednotiti, saj le tako pripomorejo k boljši finančni stabilnosti podjetja. Pomembno vlogo pri tem pa imajo revizorji, ki imajo nalogo, da pravilno ocenijo vrednost stvarnih vložkov. To lahko še posebej vidimo iz primera v diplomski nalogi, ki nam opisuje vrednost osnovnega kapitala, oblikovanega s stvarnimi vložki. Če bi revizor ugotovil podcenjenost stvarnih vložkov, do prenosa premoženja verjetno, po mojem mnenju, ne bi prišlo.
Ključne besede: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, dokapitalizacija, dokapitalizacija z denarnimi vložki, dokapitalizacija s stvarni vložki, revizija, kapitalske družbe v Nemčiji in Avstriji
Objavljeno: 20.01.2012; Ogledov: 4214; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (476,35 KB)

3.
SANACIJA DRUŽB Z DOKAPITALIZACIJO
Maja Kavaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Sanacija v podjetju je potrebna tedaj, kadar se sooča z različnimi problemi in poskuša z različnimi sanacijskimi ukrepi ohraniti podjetje, mu omogočiti nadaljnji obstoj in razvoj.V diplomski nalogi smo predstavili vrste sanacij oz. ukrepe, s katerimi lahko podjetje reši svoje poslovanje. Kot ena izmed ugodnih rešitev problemov je dokapitalizacija družb, s katero podjetje pridobi nov svež kapital iz zunanjih in notranjih virov. Kateri način financiranja izbere, pa je odvisno, s kakšni problemi se sooča. Dokapitalizacija družb v skladu z drugimi sanacijskimi ukrepi pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja, vendar le če so ti ukrepi pravočasno sprejeti. Za uspešno poslovanje je potrebno, da podjetje dosega kratkoročno plačilno sposobnost, ki je pogoj za rentabilnost, ta pa je spet pogoj za dolgoročno plačilno sposobnost. Za preprečitev nastanka plačilne nesposobnosti mora zato poslovodstvo podjetja neprestano spremljati plačilno sposobnost in skrbeti za to, da je kapitalsko ustrezno, likvidno ter solventno. Pri tem si lahko pomaga s kazalniki likvidnosti in solventnosti ter s spremljanjem in analiziranjem računovodskih izkazov.
Ključne besede: Sanacija, dokapitalizacija, likvidnost, solventnost, plačilna nesposobnost
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 1391; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (589,79 KB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM D.D. IN NOVE LB D.D. TER IZBRANIH TUJIH BANK
Daniel Medved, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d. V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke.
Ključne besede: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA
Objavljeno: 20.08.2012; Ogledov: 1943; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (597,55 KB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANK
Marko Kampuš, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju so podrobneje predstavljene dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d., Nove Kreditne banke Maribor d.d., Zagrebačke banke d.d. – Unicredit Group in Privredne banke Zagreb d.d. – Intesa Sanpaolo Group. Predstavljena so tudi gibanja bilančnih vsot v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpomembnejši del diplomskega seminarja je primerjalna analiza dokapitalizacij slovenskih in hrvaških bank. V primerjalni analizi je prikazan padec cen delnic pri dokapitalizacijah med finančno krizo in rast cen delnic pri dokapitalizacijah pred finančno krizo.
Ključne besede: dokapitalizacija bank, dokapitalizacija, sanacija bank, kazalnik P/E, kazalnika ROA in ROE, kapital bank in kapitalska ustreznost.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 901; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (589,88 KB)

6.
DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Maja Hertiš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Ključne besede: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; dokapitalizacija; podjetje Elan; država članica; načelna prepoved državnih pomoči; izjeme državnih pomoči; nedovoljena pomoč; nezakonita pomoč.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2295; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (801,10 KB)

7.
PRESTRUKTURIRANJE NOVE KBM, D. D.
Mia Furek, 2014, magistrsko delo

Opis: Tako svet kot Evropa se v zadnjem desetletju srečujeta z resno finančno in gospodarsko krizo. Ta je globoko prizadela finančni in realni sektor. Najprej se je začela kazati na finančnem področju, saj je ta najbolj izpostavljen neravnovesju in težavam, ki pa so posledično negativno vplivale še na realni sektor. Organizacije v času svojega delovanja prehajajo v različna razvojna obdobja. V svojem življenjskem ciklusu lahko zaidejo v obdobje krize. Ko se srečajo s krizo, je njihovo nadaljnje poslovanje ogroženo. Krizna situacija v organizacije vnese številne spremembe, negotovost in nova tveganja. Onemogočeno je doseganje zastavljenih ciljev, ogrožene so njihove organizacijske sposobnosti in vprašljiv postane sam obstoj organizacije. Za takšne organizacije je pomembno, da ugotovijo glavne vzroke krize in poskušajo najti ustrezno rešitev za njeno odpravo. Svojo strukturo morajo spremeniti in prilagoditi spremembam, ki so nastale v okolju. Ko so prizadeti vsi poslovni procesi, torej celotna organizacija, je edina rešitev dobro premišljen in izveden načrt prestrukturiranja organizacije. Magistrska naloga obravnava primer prestrukturiranja izbrane organizacije. Prestrukturiranje predstavlja strateški način, s pomočjo katerega organizacije dosegajo spremembe na vseh področjih svojega delovanja. Prestrukturiranje je metoda radikalne prenove in spreminjanja. Njen osnovni cilj je preoblikovanje različnih struktur organizacije in vsebine načina dela, ki pripomore k povečanju uspešnosti ter učinkovitosti njenega nadaljnjega poslovanja. Predmet preučevanja v magistrski nalogi je postopek prestrukturiranja in spreminjanja Nove KBM, kot proces prilagajanja krizni situaciji, v kateri se je le-ta znašla. Ugotovljeni in predstavljeni so vzroki nastanka potrebe po prestrukturiranju, predstavljeni so sama izvedba in dosedanji rezultati oziroma že izvedene spremembe. V prvem delu naloge je predstavljena poslovna kriza in njene značilnosti ter državne pomoči organizacijam, ki so zašle v težave. V drugem delu pa je opredeljena krizna situacija, v kateri se je znašla Nova KBM, in predstavljen celoten načrt njenega prestrukturiranja kot rešitev na odziv sprememb v takšni situaciji. Pri načrtovanju in pisanju naloge ter pridobitvi ključnih informacij smo uporabili aktualno literaturo in javno dostopne baze podatkov, prav tako podatke in vire znotraj banke. Pri preučevanju njenega prestrukturiranja in glede na rezultate, ki jih je banka izkazala v zadnje pol leta, menimo, da se je izbran postopek reševanja iz krize pokazal kot pravilna in primerna rešitev za zelo zahtevno situacijo. Ugotovili smo, da je po drugi strani kriza tudi dobra za organizacije, saj zahteva nujne spremembe za izboljšanje njenega delovanja. Menimo, da trenutno banka učinkovito obvladuje svoje okolje in prilagaja poslovanje nastalim možnim tveganjem in spremembam v okolju. Pri svojem poslovanju skuša zagotavljati najvišje standarde varnosti in zanesljivosti za svoje komitente in bodoče stranke ter za celotno okolje v katerem deluje.
Ključne besede: kriza, državna pomoč, prestrukturiranje, racionalizacija, dokapitalizacija, slaba banka, upravljanje s tveganji
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 733; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji
Niko Žmavcar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se podrobneje ukvarjamo z drugo sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V prvem delu predstavimo definicije, povezane s sanacijo bančnega sistema, in modele, ki se uporabljajo za sanacijo. Nadaljujemo s kratkim zgodovinskim pregledom bančnega sistema v Sloveniji ter navedemo glavni vzrok slovenske sanacije, kar je prehitra in neuravnovešena rast bančnega sistema pred krizo in začetek svetovne gospodarske krize. Sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji kronološko predstavimo in opredelimo zakonsko podlago. Ukrepe, ki so bili v Sloveniji uporabljeni, torej stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke, podrobneje opišemo in prikažemo njihovo uresničevanje. V zadnjem delu diplomskega projekta ugotavljamo primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V primerjavi z dvema evropskima državama, Španijo in Irsko ugotovimo, da je bila sanacija slovenskega bančnega sistema v osnovi izvedena primerno, vendar pa bi lahko bili določeni ukrepi izvedeni optimalneje.
Ključne besede: bančni sistem, sanacija bančnega sistema, dokapitalizacija, slaba banka, primernost, Španija, Irska
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 821; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (926,28 KB)

9.
SANACIJA SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA
Štefka Metličar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju se natančneje ukvarjamo s procesom prve in druge sanacije bančnega sistema Republike Slovenije. Sanacija pomeni ozdravitev banke in ponovna vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Predstavlja celoto organizacijskih, finančnih in pravnih ukrepov, katerih cilj je odpraviti nezaželjene vzroke, ki ogrožajo ali vodijo k nesolventnosti bančnega sistema. V prvem delu diplomskega seminarja predstavljamo značilnosti slovenskega bančnega sistema, ustanovitev banke Slovenije, ter strukturo bančnega sistema. Nadaljujemo z definicijo sanacije, ter navedemo glavne vzroke sanacije bank po osamosvojitvi. Sanacijo natančneje definiramo in določimo zakonsko podlago za prvo in drugo bančno sanacijo pri nas. Predstavimo tudi ukrepe, ki so bili uveljavljeni, to so; stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke. Na koncu diplomskega seminarja primerjamo prvo in drugo sanacijo na podlagi izbranih kriterijev.
Ključne besede: sanacija, banka, bančni sistema, dokapitalizacija, stresni testi, slaba banka
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 844; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (704,17 KB)

10.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno: 28.06.2018; Ogledov: 1255; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici