| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 611; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (817,78 KB)

2.
Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbe
Simon Zdolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

3.
PREUREDITEV HLEVA ZA KRAVE DOJILJE IZ VEZANE NA PROSTO REJO
Aleš Krenker, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen naloge je bil narediti idejno zasnovo za preureditev hleva za krave dojilje iz vezane reje (Grabnerjeva naveza) na prosto rejo z ležalnimi boksi in odstranjevanjem gnoja s pehalom glede na možnosti in potrebe kmetije. Trenutno je v hlevu 12 stojišč Grabnerjeve naveze, s preureditvijo pa bomo naredili 10 ležišč ter teličnjak. Poleg hleva bo tudi izpust. Z odstranitvijo dela sten, bomo v hlev spustili več zraka in svetlobe. Glavni cilj naloge je bil, da se ob morebitni realizaciji idejne zasnove, živalim omogoči boljše počutje, več udobja in doseže čim boljšo funkcionalnost ter večjo ekonomičnost reje. Izdelali smo načrt trenutne situacije hleva in idejni načrt nove ureditve hleva s pomočjo progama Autodesk AutoCAD 2015.
Ključne besede: preureditev hleva / idejna zasnova / krave dojilje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 5339; Prenosov: 975
.pdf Celotno besedilo (12,45 MB)

4.
5.
EKONOMSKA IN FINANČNA ANALIZA PREUSMERITVE KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO REJO KRAV DOJILJ
Marko Očko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena preusmeritev kmetije Očko iz konvencionalne reje krav dojilj v ekološko. Naloga je razdeljena na dva dela: v prvem delu je predstavljena ocena finančne preusmeritve kmetije, v drugem delu pa ekonomska upravičenost investicije v izgradnjo novega hleva. V prvem delu so izpostavljeni vsi finančni parametri in izračuni, kolikšni so finančni dohodki kmetije pri konvencionalni pridelavi in pri preusmeritvi v ekološko pridelavo. Izračuni so se nanašali na področjih rastlinske pridelave in vzreje živali. Preusmeritev je ekonomsko upravičena, saj ima kmetija na področju ekološke pridelave in vzreje, večje finančne prihodke v primerjavi z konvencionalno pridelavo. Na koncu smo dobljene podatke iz ekološke pridelave uporabili za oceno investicije. V drugem delu smo opravili izračun, ali je investicija v nov hlev na prosto rejo krav dojilj upravičena ali ne. Izbrali smo obdobje 35 let, obrestno mero 5,50 odstotkov in oceno investicije 130.000 €. Izračun je pokazal, da se investicija lahko povrne prej kot v predvidenih 35 letih, in sicer, že v 31 letih, pri čemer je ocenjena interna stopnja donosa (ISD) 5,53 odstotkov.
Ključne besede: ekonomika, preusmeritev, ekološko kmetijstvo, krave dojilje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2014; Ogledov: 1296; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (213,32 KB)

6.
Parametri reprodukcije in poroda pri kravah dojiljah lisaste pasme
Majda Štelcer, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskavo smo opravljali v obdobju od leta 2010 do leta 2012 na dveh kmetijah s kravami dojiljami lisaste pasme. Analizirali smo 45 porodov (37 pri kravah in 8 pri telicah). Preučevali smo različne parametre v obdobju pred in med telitvijo. Pred telitvijo smo spremljali različna predhodna znamenja. Ugotovili smo, da so se ta začela pojavljati v obdobju enega tedna pred telitvijo (mehčanje vezi 7 dni, nabrekanje vimena 7 dni in prisotnost mleziva v vimenu 2 dni pred telitvijo), topitev materničnega čepa pa se je začela že 8 dni pred porodom. Pri telicah se je vime začelo razvijati dva meseca in pol pred telitvijo, mlezivo pa je bilo prisotno 4 dni pred telitvijo. Pri telitvi smo ugotovili, da se je alantoisni mehur pojavil 36 minut pred nogicami teleta, tele pa je bilo porojeno v dobrih 14 minutah. Večina telet (95,6 %) se je otelila v normalni prednji legi. V fizioloških mejah (do 12 ur po porodu) je bila izločena tudi posteljica. Pri živalih, ki so bile vključene v raziskavo, je brejost v povprečju trajala 290 dni, doba med dvema telitvama pa 385 dni.
Ključne besede: reprodukcija, krave dojilje, porod, lisasta pasma
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2694; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (499,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici