| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Mnenje strašev, kdaj prenehati z dojenjem
Tanja Leva, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je sestavljeno iz sestavin, ki so popolnoma prilagojene za rast in razvoj dojenčka. SZO priporoča, da se otroci dojijo izključno do 6. meseca starosti in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljujejo do 2. leta ali še dlje, če to ustreza materi in otroku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 274 anketirancev, ki imajo vsaj enega otroka. Rezultate smo analizirali s programom IBM SPSS 24.0 ter jih uredili in prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word, v obliki tabel in grafikonov Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mater svoje otroke doji (98 %), vendar se ob odpustu iz porodnišnice izključno doji 68,6 % otrok. Starši imajo različna mnenja, kako dolgo dojiti otroka. Največkrat je prevladoval odgovor do 1. leta – to meni več kot polovica staršev (53,9 %). Nekaj staršev meni do 2. leta (22,4 %) in do 6. meseca (14,1 %). Razprava in sklep: Dojenje zahteva veliko spretnosti in znanja. Kljub številnim težavam, ki se pojavijo, morajo matere pri tem vztrajati. Imeti morajo podporo partnerja in družine. Veliko žensk je še vedno premalo informiranih in posledično zaradi tega tudi hitreje preneha z dojenjem, kot bi lahko sicer.
Ključne besede: dojenje, prenehanje dojenja, dejavniki, težave, dojenje v Sloveniji
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (536,59 KB)

2.
Prehrana v zgodnjem življenju in tveganje za astmo in alergijske bolezni
Merima Šehić, 2018, diplomsko delo

Opis: Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Število obolelih z astmo in alergijskimi bolezni vedno bolj narašča, predvsem pri otrocih. Izpostavljenost ploda in zgodnja življenjska doba sta še posebej pomembna pri razvoju astme in alergijskih bolezni. Menijo, da prehranjevanje matere med nosečnostjo in potem prehranjevanje otroka v zgodnjem otroštvu, ne vplivajo kritično na razvoj in potek bolezni. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali prehrana v zgodnjem življenju vpliva na razvoj astme in alergijskih bolezni.Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje: »Kako prehrana v zgodnjem življenju vpliva na tveganje za razvoj astme in alergijskih bolezni?«S pomočjo analize strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo številne raziskave, ki menijo, da materinska prehrana igra pomembno vlogo na razvoj astme pri otrocih. Dokazi kažejo, da sta ravnovesje hranil v obdobju fetusa ter raznovrstna prehrana v zgodnjem življenju, še posebej pomembna za kratkoročno in dolgotrajno zdravje. Strokovnjaki v času nosečnosti ne priporočajo izogibanje določeni hrani, kot so arašidi, orehi in školjke, razen pri materah, ki so same astmatiki, ker omenjena hrana ne poveča možnosti nastanka alergij pri otrocih.Zaradi povečane incidence astme in alergijskih bolezni, predvsem pri otrocih, poudarjamo na pomen in vpliv raznovrstne prehrane, v nosečnosti pri materah ter polno dojenje otrokov prvih šest mesecev starosti. Dietne omejitve med nosečnostjo in kasneje med dojenjem se niso pokazale učinkovitim v preventivi razvoja alergij pri otroku.
Ključne besede: otrok, nosečnost, živila, dieta, alergeni, dojenje.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 443; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (601,83 KB)

3.
Zdrava prehrana od rojstva do prvega leta starosti
Aleksandra Pristovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana otroka je skrb staršev, ki otroku že v samem začetku dajo osnovo za dober razvoj in zdravo življenje. Matere se morajo zavedati pomembnosti zdravega prehranjevanja in to prenesti na otroka. Pri tem so jim v pomoč in vodilo medicinske sestre, ki matere spodbujajo in vodijo. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativni metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo program Microsoft Excel smo določili vrste spremenljivk (nominale, ordinale, intervale) ter jih predstavili v obliki grafov. Rezultati: Pri anketi je sodelovalo 40 mater. Raziskava je pokazala, da matere mlajše od 30 let ne dojijo dlje (33 %) kot matere stare nad 30 let (36 %). Ugotovili smo, da so prvorodke manj podučene (83 %), da je dojenje do prvega leta starosti za otroka dobro kot mnogorodke (95 %). Matere, ki imajo prvega otroka so bolje podučene katere tekočine ponuditi po 6. mesecih starosti (83 %) kot matere v več otroki (77 %). Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da ne glede koliko otrok imajo matere in koliko so stare še zmeraj prihaja do pomankanja znanja. Matere so v večini seznanjene o zdravi prehrani nosečnice in otrok. Zato je ključno nadaljnjo sodelovanje z medicinsko sestro, da bi matere resnično lahko sledile najnovejšim smernicam in bile dovolj samozavestne pri odločitvah, ki so dobre za otrokov razvoj in zdravo življenje.
Ključne besede: smernice zdravega prehranjevanja, dojenje, medicinska sestra.  
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Sociološki vidiki dojenja v javnosti
Sara Savec, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje v javnosti je v današnjem svetu v različnih državah različno sprejeto. Nekatere države ga prepovedujejo z zakonom, spet druge pa ga spodbujajo in zagovarjajo. Doječa mater se v obdobju dojenja sooča z mnogimi težavami, med katere uvrščamo tudi občasno potrebo po dojenju v javnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako družba sprejema dojenje v javnosti in kakšna je v resnici povezava med dojenjem in družbo. Raziskovalna metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in primerjalna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 150 anketirancev, od tega 75 žensk in 75 moških. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel, prikazali pa smo jih z uporabo grafikonov. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da pri sprejemanju dojenja v javnosti ni bistvenih razlik med spoloma. Tudi verni posamezniki in desno politično usmerjeni ljudje dojenje v javnosti v večini primerov sprejemajo. Družba meni, da dojenje vpliva tudi na osebnostni razvoj posameznika in da v Sloveniji ne potrebujemo zakona, ki bi prepovedoval dojenje na javnih mestih. Sklep: Splošno gledano je dojenje v javnosti v Sloveniji dobro sprejeto. Ozaveščanje ljudi o pomenu dojenja tako za otroka, kot tudi za mater, je ključnega pomena za spodbujanje doječih mater, da bodo otroka podojile takrat, kadar bo lačen, četudi se v tistem trenutku nahajajo na javnem mestu.
Ključne besede: Dojenje, dojenje v javnosti, dojenje in družba.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 571; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Pomoč in nasveti patronažne medicinske sestre pri dojenju
Vita Klobučar, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomoč in nasvete patronažne medicinske sestre pri dojenju ter na podlagi študije primera predstaviti doječo otročnico. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila študija primera doječe otročnice s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V vzorec je bila vključena ena oseba. Podatke smo analizirali in predstavili po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Rezultati: Ugotovili smo, da je otročnica največ potrebnih in želenih informacij dobila s strani patronažne medicinske sestre, ki ji je bila ves čas v oporo. Otročnica je mnenja, da je strokovna pomoč patronažne medicinske sestre pri dojenju zelo pomembna in zaželena. Diskusija in zaključek: Tako kot je za uspešno dojenje pomemben čim hitrejši kožni stik matere in novorojenčka, je za mnoge mamice pomemben prvi in čim hitrejši obisk patronažne medicinske sestre. Izrednega pomena za patronažno medicinsko sestro je stalno izpopolnjevanje znanja o podpori dojenja, saj so na terenu same. Pravilen nasvet, pravilna odločitev in pravilno ukrepanje v danem trenutku pa so bistvenega pomena za novorojenčka ter otročnico.
Ključne besede: Patronaža, patronažna medicinska sestra, nasveti, otročnica, dojenje, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 1191; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (676,74 KB)

6.
Izključno dojenje do šestega meseca starosti otroka
Barbara Kropej, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je naraven način hranjenja dojenčkov in majhnih otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Pomembno je, da je udobno in da vzbuja ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Namen diplomskega dela je predstaviti dojenje in težave pri dojenju. Ugotoviti želimo, ali so anketirane matere dovolj informirane o pomenu izključnega dojenja za njih in za otroka. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z interpretacijo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali statistično in jih ponazorili v grafičnem prikazu s programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se anketirane matere zavedajo pomembnosti dojenja za njih in za otroka. Menijo, da so dovolj poučene o dojenju, vendar je njihovo znanje o dojenju pomanjkljivo. V povprečju so anketirane matere izključno dojile svoje otroke 4 mesece. Sklep: Raziskava je pokazala, da so ženske dobro informirane o dojenju, a je delež mater, ki svoje otroke 6 mesecev izključno dojijo zelo majhen. Dojenje je naravno, a je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Mati potrebuje strokovno pomoč, da prebrodi začetne težave.
Ključne besede: izključno dojenje, novorojenček, mati, težave pri dojenju, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (895,56 KB)

7.
KAJENJE V NOSEČNOSTI IN MED DOJENJEM
Dajana Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča in namen: V današnjem času kajenje predstavlja velik dejavnik tveganja za naše zdravje, tobak pa povzroča biološko in psihološko odvisnost in je kancerogen. Kadar nosečnica kadi, s tem ne škoduje le sebi, ampak tudi svojemu še nerojenemu otroku. Veliko žensk v nosečnosti in v času dojenja ne prekine s kajenjem, kljub temu, da se zavedajo posledic, ki jih ima kajenje na plod in kasneje tudi na otroka. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali ženske poznajo posledice kajenja na še nerojenega otroka, zakaj v času nosečnosti ne prenehajo s kajenjem in ali menijo, da kajenje v času dojenja vpliva na zdravje otroka. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 anketirank ženskega spola, ki so matere in kadilke ali nekadilke. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa in dobljene rezultate ponazorili v obliki tabel in grafikonov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske vedo, da kajenje škoduje še nerojenemu otroku, prav tako poznajo posledice kajenja v nosečnosti. Več kot polovica anketirank, ki je pred nosečnostjo kadila, v času nosečnosti ni prenehala kaditi zaradi stresa, močne želje po cigareti, ali zaradi pomanjkanja volje in moči, ki sta potrebni za prenehanje. Prav tako ženske poznajo posledice kajenja na zdravje otroka v času dojenja, kljub temu pa več kot četrtina anketirank ni prenehala kadit. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so ženske dobro informirane o kajenju v nosečnosti in med dojenjem, vendar se še vedno premalo zavedajo resnosti posledic, ki jih ima cigaretni dim na zdravje otroka že v času nosečnosti in tudi po rojstvu. Še vedno se premalo žensk odloči, da bo v tem obdobju prekinilo s kajenjem. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci ženske poučimo o teh posledicah in jih vzpodbudimo ter motiviramo, da v dobro zdravja njihovih otrok čim hitreje prenehajo s kajenjem.
Ključne besede: Kajenje, nosečnost, vpliv kajenja na dojenje, pasivno kajenje, zdravstvena vzgoja nosečnic.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 2483; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (598,61 KB)

8.
Prehrana dojenčkov v osrednjeslovenski regiji
Vida Fajdiga Turk, 2016, specialistično delo

Opis: Dojenje in prehranjevanje z zdravju bolj naklonjenimi živili med dojenčki delujeta kot varovalni dejavnik, ki prinese koristi v obdobju otroštva in kasneje v življenju. Namen dela je predstaviti stanje na področju prehranjevanja dojenčkov. Pilotna longitudinalna študija je potekala leta 2009 in 2010 v osrednjeslovenski regiji, v vzorec je bilo zajetih 333 mater. Uporabljena je bila sledeča raziskovalna metodologija: osebno anketiranje (pet vprašalnikov v petih stikih), komparativna metoda, deskriptivna metoda in statistična analiza (SPSS). Ugotovili smo, da so v porodnišnici vzpostavljale dojenje skoraj vse matere, zatem je dojenje upadalo. V četrtem mesecu dojenčkove starosti so pričele matere v večji meri z dodajanjem mešane prehrane, kar je sicer v skladu s priporočili, se pa vrstni red dodajanja živil ni skladal z njimi. Matere smo lahko glede na prehranjevanje otrok razdelili v štiri skupine: tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo manj zdravo; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo mešano; tiste, ki svojim otrokom dodajajo manj dejavnikov zdravega in nezdravega prehranjevanja; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo zdravo. Matere, ki so najkrajši čas dojile, so otroke prehranjevale manj zdravo. Rezultati kažejo, da se z višanjem starosti in z višanjem izobrazbe matere podaljšuje trajanje dojenja, povečuje se količina zdravih dejavnikov in znižuje količina nezdravih dejavnikov v prehranjevanju otroka. Kaže, da bi predvsem mlajše matere in tiste z nižjo stopnjo izobrazbe potrebovale prav posebno skrb glede dojenja ter prehranjevanja dojenčkov.
Ključne besede: dojenje, uvajanje mešane prehrane, pogostost uživanja posameznih živil, elementi zdravega/nezdravega prehranjevanja, socio-ekonomski status mater
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 768; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

9.
SLOVENSKO-NEMŠKA TERMINOLOGIJA S PODROČJA DOJENJA
Silvija Šijanec Cupar, 2015, diplomsko delo

Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov na temo dojenja smo izdelali terminološki glosar za jezikovni par slovenščina-nemščina, ki bi lahko služil kot nov prevajalski pripomoček. Diplomsko delo je razdeljeno na dva velika dela: v prvem, teoretičnem, delu smo predstavili strokovno prevajanje, skušali razmejiti strokovni in splošni jezik ter poudarili pomen razumevanja terminologije v strokovnih besedilih. Prav tako smo ozavestili načine pridobivanja ustreznih informacij s pomočjo sodobnih tehnologij, uporabo elektronskih virov, korpusov in nenazadnje prevajalskih forumov. Opredelili smo pojem terminoloških baz, povzeli razlike med terminološko zbirko (bazo) in terminološkim slovarjem, kot primer najbolj znanih in uporabnih terminoloških podatkovnih zbirk pa navedli Evroterm in IATE. Razložili smo, kakšni podatki so »Open Translation Data«. Ker za dober prevod samo jezikovno znanje ni dovolj, smo opredelili pojem prevajalskih kompetenc in navedli tri primere pojmovanja koncepta kompetenc. Nenazadnje smo se posvetili tudi dojenju, navedli glavne prednosti dojenja za otroka in mater, največje težave, ki se pojavljajo pri dojenju, opisali položaje in tehnike dojenja, sestavo materinega mleka ter alternativne oblike hranjenja. Drugi, empirični, del diplomskega dela predstavlja glosar na temo dojenja. Glosar je dvojezičen, in sicer slovensko-nemški ter nemško-slovenski. Glosar je v prvi vrsti namenjen prevajalcem, pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo z dojenjem, ter nenazadnje laikom, ki se med prebiranjem literature na to temo srečajo z manj znanimi termini. Diplomsko nalogo smo izdelali na osnovi študija literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke in spoznanja smo ustrezno uredili in obdelali. Skozi celotno nalogo se prepletajo in dopolnjujejo naslednje metode dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: strokovni jezik, elektronski viri, korpusi besedil, terminološke podatkovne baze, Open Translation Data, prevajalski postopki, prevajalske kompetence, dojenje, glosar.
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 1100; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
ZAGOTAVLJANJE KONTINUIRANEGA DOJENJA PRI NOVOROJENČKU IN DOJENČKU
Tjaša Juvan, 2014, diplomsko delo

Opis: Dojenje je komunikacija med otrokom in materjo, je ljubezen, toplina, varnost, sreča in nedvomno najboljša možna prehrana za otroka. Vendar pa kontinuirano dojenje ni tako lahko doseči, kot se sliši. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so matere dovolj informirane o pomembnosti kontinuiranega dojenja za novorojenčka in dojenčka ter o morebitnih težavah pri dojenju.
Ključne besede: Kontinuirano dojenje, novorojenček, dojenček, vloga očeta, težave pri dojenju, tehnike dojenja.
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1091; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (657,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici