1. Razlikovanje dojenčkovih vrst joka med zdravstvenimi delavci pediatričnega področjaEva Kolarič, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V zaključnem delu smo definirali neverbalno komunikacijo dojenčka oz. njegovo sredstvo izražanja – jok, prav tako pa predstavili vrste joka pri dojenčkih in razlikovanje le-teh med zdravstvenimi delavci na pediatričnem področju. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, če in kako zdravstveno osebje iz področja pediatrije razlikuje med vrstami dojenčkovega joka.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno oz. opisno metodo dela. Pri raziskovanju smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 32 vprašanj, ki so ga izpolnili zaposleni na kliniki za pediatrijo na območju SV Slovenije.
Rezultati: Pri raziskovanju smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da zaposleni na pediatričnem področju poznajo in razlikujejo vrste dojenčkovega joka. Večina zaposlenih skozi dojenčkov jok uspešno prepoznava in s tem tudi vpliva na zadovoljevanje njihovih potreb. Največ zaposlenih je mnenja, da dobro poznavanje dojenčkovega joka temelji na čustveni inteligenci medicinske sestre.
Razprava in sklep: Dojenček nam z jokom sporoča svoje čustveno in fiziološko stanje. Pomembno je, da zaposleni na pediatričnem področju (na oddelkih z dojenčki) dobro poznajo vrste joka, saj so le tako lahko uspešni pri zadovoljevanju dojenčkovih potreb. Pri komunikaciji z dojenčkom v hospitalnem okolju mora medicinska sestra biti še posebej previdna, ravnati mora premišljeno in zmeraj v dobrobit dojenčka. Tukaj gre tudi za pomembno vlogo čustvene inteligence, ki medicinsko sestro plemeniti – njenim veščinam komuniciranja z dojenčkom dodaja vrednost.
Ključne besede: Dojenček, dojenčkov jok, vrste joka, čustvena inteligenca
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (977,54 KB) |
2. Vpliv staršev na celostni razvoj dojenčkaZala Peretin, 2020, diplomsko delo Opis: Namen in poslanstvo staršev je, da otroku omogočijo zdravo, varno in brezskrbno otroštvo, kar pa je še posebej zahtevno v prvem letu življenja, ko je dojenček najmanj samostojen, a hkrati najbolj pogumen in željan raziskovati okolje, v katerem živi. Tako starši vsakodnevno, zavedno in nezavedno, vplivajo na celostni razvoj svojih dojenčkov.
V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen je vpliv staršev na posamezna področja dojenčkovega razvoja, in sicer gibalnega, socio-emocionalnega ter kognitivnega in govornega. V teoretičnem delu smo raziskali in zapisali že preučena teoretična in empirična dognanja glede delovanja družin in vpliva staršev na specifična področja dojenčkovega razvoja, v empiričnem delu pa smo nato vpliv staršev na dojenčke tudi sami raziskali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: vpliv staršev, dojenček, gibalni razvoj, socio-emocionalni razvoj, kognitivni in govorni razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1180; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. Zadovoljstvo staršev s preventivno obravnavo dojenčka na domuMateja Ahej, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Cilj vsake zdravstvene ustanove je zadovoljen uporabnik, saj to pokaže, da je bil vzpostavljen dober medosebni odnos in storitev dobro opravljena. Starši v prvih letih otrokovega življenja potrebujejo nasvete, podporo in pomoč. Pri tem jim je v oporo patronažna medicinska sestra, ki si prizadeva k ohranitvi, krepitvi ali vrnitvi zdravja otrok.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. V raziskavi z anketnim vprašalnikom je sodelovalo 80 staršev. Ugotavljala se je stopnja zadovoljstva staršev s preventivno zdravstveno obravnavo dojenčkov na domu. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo 72,6 % staršev obiskanih enkrat ali večkrat. Kar 94,8 % staršev je zadovoljnih s preventivnimi obiski patronažne medicinske sestre. Izkazalo se je, da obstaja povezava med točnostjo in pripravljenostjo patronažne medicinske sestre ter zadovoljstvom, kako jim pomaga razumeti rast in razvoj otroka ter starševstvo.
Diskusija in zaključek: Vsi starši svojemu otroku želijo najboljše, predvsem da so zdravi. V prvih dneh otrokovega življenja jim pomaga patronažna medicinska sestra, ki vstopa v njihovo okolje. Ta jim v prvem letu otrokovega življenja nudi pomoč, podporo, jih usmerja ter deluje zdravstvenovzgojno. Pomembno je, da so starši zadovoljni s preventivno obravnavo, saj tako bolj upoštevajo nasvete in napotke patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, dojenček, starševstvo, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 1640; Prenosov: 424
Celotno besedilo (849,42 KB) |
4. Obolenja prebavil in nujna stanja v obdobju novorojenčkaSilva Burja, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: V skupini novorojenčkov z običajnimi prebavnimi težavami je tudi pomembna skupina otrok z zelo resnimi obolenji prebavil s kirurškimi diagnozami. Prispevek je osredotočen na tiste, ki jih najpogosteje srečamo v praksi in razpravlja o nekaterih potencialno ogrožajočih prirojenih anomalijah in drugih obolenjih prebavil, ki se pojavijo že v obdobju novorojenčka. Naš namen je bil poglobiti razpravo o tej problematiki s poudarki na pomembnosti hitrega in pravilnega ukrepanja v vsakodnevni praksi.
Ključne besede: Dojenček, novorojenček, Emergencies, Gastrointestinal Diseases, Gastrointestinalne bolezni, Infant, Newborn, novorojenčki, Nujna stanja, prebavila
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1504; Prenosov: 71
 Povezava na celotno besedilo |
5. Prirojene motnje presnove v obdobju novorojenčkaSilva Burja, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Kadar pri akutno in težje obolelem novorojenčku nimamo zanesljive diagnoze, moramo pomisliti tudi na možnost prirojene motnje presnove. Poleg skrbne anamneze in natančnega kliničnega pregleda so za diagnozo potrebni tudi biokemični in molekularno genetični testi. Osnovne diagnostične preiskave krvi(kompletna krvna slika, elektroliti, glukoza, mikroacidobazno ravnotežje, kreatin-kinaza, trigliceridi, laktat in amoniak) ter urina (glukoza, beljakovine in ketonska telesa) nam dajo prve informacije o vrsti presnovne motnje, kar terja nadaljnjo specifično diagnostiko. Vse metabolične bolezni skupaj zajemajo najmanj 1 % vseh novorojenčkov, kar bi za Slovenijo pomenilo okoli 200 otrok letno. Velika večina otrok s prirojeno presnovno boleznijo ostane neprepoznana. Pravočasna prepoznava teh bolezni bi lahko v marsikaterem primeru sprožila pravočasno zdravljenje. Normalen rezultat neonatalnega presejanja ne izključuje možnosti prirojene presnovne bolezni, saj z njim odkrivamo le omejeno število teh bolezni.
Ključne besede: Diagnosis, Diagnostika, Dojenček, novorojenček, Infant, Newborn, Metabolism, Inborn Errors, metabolizem, Metabolizem, prirojene motnje, novorojenček, presnovne motnje
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2235; Prenosov: 88
Povezava na celotno besedilo |
6. ZAGOTAVLJANJE KONTINUIRANEGA DOJENJA PRI NOVOROJENČKU IN DOJENČKUTjaša Juvan, 2014, diplomsko delo Opis: Dojenje je komunikacija med otrokom in materjo, je ljubezen, toplina, varnost, sreča in nedvomno najboljša možna prehrana za otroka. Vendar pa kontinuirano dojenje ni tako lahko doseči, kot se sliši. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so matere dovolj informirane o pomembnosti kontinuiranega dojenja za novorojenčka in dojenčka ter o morebitnih težavah pri dojenju.
Ključne besede: Kontinuirano dojenje, novorojenček, dojenček, vloga očeta, težave pri dojenju, tehnike dojenja.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2015; Ogledov: 1886; Prenosov: 267
Celotno besedilo (657,19 KB) |
7. NADOMESTNO MATERINSTVO IN PRIMER TAJSKEGA DEČKA GAMMYJAAna Vrbnjak, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava institut nadomestnega materinstva, pri katerem se nadomestna mati s pogodbo zaveže, da bo za bodoči par bodisi odplačno (komercialno nadomestno materinstvo), bodisi neodplačno (altruistično oz. nekomercialno nadomestno materinstvo) donosila otroka, ter ga po rojstvu tudi trajno izročila sopogodbenikoma. Slovenska zakonodaja nadomestnega materinstva zaenkrat še ne dopušča, tako sklenjene pogodbe pa bi bile nične.
Diplomsko delo se dotika tudi problematike nadomestnega materinstva, primera tajske nadomestne matere, ki je rodila dvojčka za avstralski par, katerega slednji dečka po imenu Gammy zaradi downovega sindroma in srčne napake zavrnil in pustil pri nadomestni materi.
Bralec se skozi diplomsko delo seznani tudi s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se redno izvaja pri nadomestnem materinstvu. Do oploditve nadomestne matere lahko pride na razne načine, največ tako rojenih otrok pa je spočetih s postopkom znotrajtelesne oploditve z umetno osemenitvijo oz. in vivo fertilizacijo in in vitro fertilizacijo oz. postopkom zunajtelesne oploditve. Tako rojen otrok je lahko genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere, kar poznamo pod izrazom tradicionalno nadomestno materinstvo, nasprotno pa se pri gestacijskem nadomestnem materinstvu uporabijo spolne celice partnerjev, ki so tako rekoč »naročili« otroka pri nadomestni materi.
V diplomskem delu je podrobneje predstavljena pravna ureditev nadomestnega materinstva v Avstraliji, prav tako pa tudi v Sloveniji, pri čemer je naša zakonodaja glede tega zelo skromna. Med drugim so predstavljeni tudi nekateri izmed mednarodnih virov, ki bodisi posredno ali neposredno urejajo nadomestno materinstvo.
Ključne besede: materinstvo, nadomestna mati, otrok, bodoča (nameravana) starša, oploditev z biomedicinsko pomočjo, dojenček Gammy.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2014; Ogledov: 2046; Prenosov: 393
Celotno besedilo (889,49 KB) |
8. Prehrana dojenčkaKatja Zlodej, 2013, diplomsko delo Opis: Dojenje je zelo pomembno, saj je materino mleko najpomembnejša prehrana v prvih mesecih otrokovega življenja. Kadar dojenje ni možno, je treba materino mleko nadomestiti z ustreznim adaptiranim mlekom. Pri šestih mesecih otrokove starosti materino mleko oz. mlečni nadomestek ne pokriva več vseh otrokovih potreb po hranilih, zato ga nadomestimo s postopnim uvajanjem ustrezne mešane prehrane. Namen diplomskega dela je opisati dojenčka, poudariti pomen dojenja in predstaviti način uvajanja otroške mešane prehrane v prehrano dojenčka. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je potekala v enem izmed zdravstvenih domov v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 49 mater. Anketni vprašalnik je vseboval 19 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov. Z analizo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je 57 % mater, vključenih v raziskavo, svojega dojenčka dojilo. 59 % mater je začelo uvajati otroško mešano prehrano pri šestih mesecih dojenčkove starosti. Večina mater, in sicer 98 %, je navedla, da so bile seznanjene s smernicami zdravega prehranjevanja dojenčkov. Dojenček iz meseca v mesec napreduje in raste, ob tem pa se večajo potrebe po vitaminih in mineralih, ki s samim dojenjem niso zadovoljene. Otroško mešano prehrano je treba začeti uvajati v pravem zaporedju in ob pravem času. Tukaj ima eno ključnih vlog medicinska sestra, ki svetuje staršem in jih pouči o pomenu uvajanja ustrezne mešane prehrane v otrokovo prehrano.
Ključne besede: dojenček, dojenje, otroška mešana prehrana, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 4313; Prenosov: 610
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. ZDRAVO PREHRANJEVANJE DOJENČKAPetra Zemljič, 2012, magistrsko delo Opis: V obdobju dojenčka se spreminjajo potrebe po različnih hranilih. Poudarek je predvsem na zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka. Dojenje je pomembno in potrebno za zdravje otroka. Ob odpustu iz porodnišnice je dojenih 88,2% dojenčkov. Leta 2010 je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije izdalo »Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke«. Z uvajanjem mešane prehrane začnemo med 4. in 6. mesecem starosti v zaporedju: zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša, mlečno-žitna kaša, žitno-sadna kaša. Za prenos novih ugotovitev in priporočil strokovnjakov na področju prehranjevanja dojenčka je velikega pomena zdravstvena vzgoja zdravstvenih delavcev. Ključ do uspešne zdravstvene vzgoje predstavlja vsekakor uspešna komunikacija.
Namen magistrskega dela je ugotoviti način prehranjevanja dojenčkov in vpliv prehrane na njihovo zdravje in razvoj. Prav tako želimo ugotoviti pomen zdravstvene vzgoje staršev o zdravem prehranjevanju dojenčka in seznanjenost medicinskih sester o »Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke«.
Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo in metodo anketiranja. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik za starše in strukturiran vprašalnik za medicinske sestre. V raziskovalni vzorec smo vključili 100 naključno izbranih staršev dojenčkov in 30 medicinskih sester zaposlenih na področju pediatrije. Podatki so statistično obdelani s programom Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20.0.
Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na pomanjkljivo znanje o zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka in hiter upad dojenih dojenčkov po odpustu iz porodnišnice.
Sklep. Medicinske sestre so temeljne izvajalke zdravstvene vzgoje in morajo zelo natančno poznati vsebino Smernic zdravega prehranjevanja za dojenčke 2010. Starše morajo poučiti o pomenu dojenja po odpustu iz porodnišnice in o zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka.
Ključne besede: Smernice zdravega prehranjevanje dojenčka, dojenček, dojenje, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 08.08.2012; Ogledov: 3770; Prenosov: 631
Celotno besedilo (694,77 KB) |
10. ZNAKOVNI JEZIK KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE MED VZGOJITELJEM IN OTROKOMTadeja Kaučič, 2011, diplomsko delo Opis: Otrok je po svoji naravi socialno bitje. S prihodom na svet skuša navezati stik z osebami v svojem neposrednem okolju. Razumevanje otrokovih potreb in interesov pa je zaradi nerazumevanja signalov za starše ali druge odrasle osebe v prvih letih otrokovega življenja mnogokrat precej težavno. V pomoč nam je predvsem čustveni izraz otroka, ki pa je kljub temu (pre)večkrat narobe razumljen. Med dojenčkom (malčkom) in odraslo osebo tako prihaja do konfliktov in frustracij.
Za pisanje diplomske naloge z naslovom »Znakovni jezik kot oblika komunikacije med vzgojiteljem in otrokom« smo se odločili zaradi možnosti njene uporabe v praksi. Znakovni jezik dojenčka odpira nove možnosti za delo v prvem starostnem obdobju v vrtcih, hkrati pa se ponuja kot nadgradnja in popestritev dnevne rutine v starejših oddelkih. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodologijo dela. Deskriptivno metodo smo uporabili na nivoju opisovanja dejstev in navajanju definicij. Komparativno metodo smo uporabili na nivoju primerjanja dejstev in odnosov.
V prvem delu smo se dotaknili razvoja otroka, bolj obširno pa smo obdelali socialni razvoj otroka. Problematiko smo obravnavali z vidika različnih teoretičnih pristopov. Podrobneje smo si razjasnili tudi različne komunikacijske procese, ki potekajo med otrokom in odraslimi osebami (starši, vzgojitelji).
V nadaljevanju smo se osredotočili na znakovni jezik dojenčka. V diplomskem delu smo razjasnili, kaj znakovni jezik dojenčka sploh je, zakaj ga uporabljati, opredelili smo različne pojavne oblike znakovnega jezika po svetu, ocenili pa smo tudi, kdaj pričeti (oziroma prenehati) z njegovo uporabo. Ogledali smo si nekaj uporabnih gest znakovnega jezika dojenčka, ki jih lahko vpeljemo v življenje tako doma kot v vrtcu. Po preletu teoretičnih podatkov pa smo se lotili povezave znakovnega jezika dojenčka s praktičnim delom v vrtcu, ki med drugim vsebuje tudi nekaj napotkov in praktičnih dejavnosti za delo v vrtcih.
Ključne besede: Znakovni jezik dojenčka, socialni razvoj otroka, socialno učenje, komunikacija, predšolski otrok, dojenček, malček.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2011; Ogledov: 3653; Prenosov: 459
Celotno besedilo (574,35 KB) |
