Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 993; Prenosov: 111
Celotno besedilo (736,59 KB)