| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njo
Katja Kesner, 2020, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 993; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

2.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 4459; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

3.
DOHODNINA V EU S POUDARKOM NA KLJUČNIH SEGMENTIH
Rok Teržan, 2010, diplomsko delo

Opis: V času, ko so države članice EU vse bolj povezane, hkrati pa se število članic še vedno povečuje, so zakonske ureditve posameznih držav veliko pomembnejše za ostale članice. Kljub mednarodnim aktom, ki veljajo za večino držav članic, so določene veje prava še vedno v rokah posamezne države. Eno izmed takšnih področij je tudi dohodnina oz. davčno pravo. Diplomsko delo v prvem poglavju opredeljuje dohodnino na splošno. Na kratko so pojasnjene temeljne sestavine dohodnine, njen razvoj in pomembne točke, tako glede zakonske ureditve, kot tudi pomembnosti v mednarodnem elementu. V drugem poglavju je predstavljena dohodnina za vsako državo članico EU posebej, poudarek pa je predvsem na ključnih elementih. Na kratko je predstavljena dohodnina na splošno, podana je tako pravna podlaga dohodnine, kot tudi veja oblasti, ki določa posamezne določbe glede dohodnine. Predstavljene so zakonske določbe glede zavezancev za dohodnino, ki so od države do države različno obsežno opredeljeni. V tretjem podpoglavju vsake države je natančno opredeljen predmet dohodnine, opisani pa so tudi posamezni viri dohodkov, ki spadajo v dohodnino oz. so iz nje izključeni. Za vsako državo članico so za predmetom obdavčitve podane še davčne olajšave oz. oprostitve, sledijo pa jim morebitne posebnosti v posamezni državi. V predzadnjem podpoglavju vsake države je predstavljena še dohodninska lestvica, v zadnjem podpoglavju pa so zbrani statistični podatki plačane dohodnine po letih, ali večih davkov, ki skupaj tvorijo dohodnino oz. davek na osebni dohodek. Tretje poglavje vsebuje strnjen primerjalni pregled dohodnin v EU, kjer so med seboj primerjane določbe glede dohodnin posameznih držav, na kratko pa so pojasnjene tudi pozitivne in negativne določbe posamezne države. V sklepu bom poskušal kar najbolj objektivno poiskati najboljšo kombinacijo določb posameznih držav in iz njih sestaviti optimalne dohodninske določbe.
Ključne besede: Ključne besede: dohodnina, davčno pravo, osebni dohodek, članice EU, dohodninska lestvica
Objavljeno v DKUM: 12.10.2010; Ogledov: 2295; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (495,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici