1. Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in NemčijiKatarina Leš, 2024, diplomsko delo Opis: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (2,09 MB) |
2. Dohodkovna neenakost ter gospodarska rast in razvoj: empirična analizaMaša Harkai, 2024, magistrsko delo Opis: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva.
Ključne besede: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,56 MB) |
3. Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih državSimon Matej Podgoršek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih držav, obravnava temo dohodkovne neenakosti v obdobju od leta 2000 do leta 2019. V delu obravnavamo empirično literaturo in izvedemo zgodovinski pregled dohodkovne neenakosti, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju tega pojava. Naloga se osredotoča na opredelitev dohodkovne neenakosti, analizo različnih kazalnikov dohodkovne neenakosti ter predstavitev dejavnikov, ki pomembno vplivajo na to neenakost, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, prerazdelitev dohodka in demografske značilnosti prebivalstva, pri čemer se osredotočimo na udeležbo na trgu dela ter izobrazbo. Delo prav tako obravnava vpliv dohodkovne neenakosti na gospodarsko rast in razvoj. Za predstavitev dohodkovne neenakosti, v izbranih evropskih državah, smo uporabili Ginijev koeficient, kvintilno razmerje in Palma razmerje. Empirična analiza dejavnikov dohodkovne neenakosti je vključevala uporabo Ginijevega koeficienta kot odvisne spremenljivke. V nalogi smo prišli do sklepa, da kljub prizadevanju držav, da bi zmanjšale dohodkovno neenakost, ta še vedno ostaja visoka in se je skozi naše opazovano obdobje, v mnogih državah, celo povečala.
Ključne besede: Dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, globalizacija, gospodarska rast, ekonometrična analiza
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,61 MB) |
4. Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakostManca Friškovec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Dohodkovna neenakost po svetu: analiza kakovosti življenja med državami z različno dohodkovno neenakostjoSara Brumec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ljudi. Dohodkovna neenakost pomeni razliko v porazdelitvi dohodka v določeni družbi. V zadnjih letih se je pojavilo vedno več zanimanja za preučevanje vpliva dohodkovne neenakosti na različne družbeno-ekonomske dejavnike. V magistrskem delu proučujemo povezavo med dohodkovno neenakostjo z različnimi družbeno-ekonomskimi dejavniki, ki predstavljajo gradnike kakovosti življenja za razvite države sveta. Dohodkovna neenakost je pomembna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, vendar iz različnih razlogov. V razvitih državah predstavlja znak statusa, med tem ko je v državah v razvoju povezana z zadovoljenjem osnovnih življenjskih potreb, zato ju ne bi bilo smiselno obravnavati hkrati. Sklepno spoznanje raziskave je, da je v razvitih državah, kjer je dohodkovna neenakost višja, prisotno več družbeno-ekonomskih problemov. Višja dohodkovna neenakost je pozitivno povezana z višjimi stopnjami slabega počutja, duševnega zdravja, debelosti, kriminala, uživanja prepovedanih drog, nezaupljivosti in števila zapornikov. Prav tako je uspešnost izobraževalnega sistema slabša v državah z visoko dohodkovno neenakostjo, ljudje delajo več in težje prehajajo po družbeni lestvici navzgor. Prebivalci držav z nižjo dohodkovno neenakostjo so v povprečju bolj pripravljeni pomagati drugim, se bolje spopadajo s krizami in bolje skrbijo za okolje. V nasprotju s prepričanjem mnogih, dohodkovna neenakost negativno vpliva na večino prebivalstva, ne samo na revne. Poznavanje dohodkovne neenakosti nam lahko pomaga pri pomembnih odločitvah, kot so odločitve glede migracije, odločitve glede izbire trga, kamor bomo prodajali izdelke, pogajanje za boljšo plačo ipd. Hkrati se lahko od drugih držav kaj naučimo in prenesemo znanje iz tujine v domačo državo.
Ključne besede: dohodkovna neenakost, družbeno-ekonomski dejavniki, globalizacija, kakovost življenja, revščina, socialni gradient.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 778; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,70 MB) |
6. Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti v izbranih državahAnja Florjančič, 2020, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta smo primerjali gospodarski razvoj in ekonomsko neenakost dohodka in premoženja petih globalnih velesil. Primerjali smo Avstralijo, Kanado, Nemčijo, Švico in Združene države Amerike. Sprva smo izbrane države analizirali glede na nekatere makroekonomske kazalnike, sledila je analiza obsega prebivalstva in njene starostne sestave. Kazalnika, s katerima smo raziskali stopnjo razvitosti gospodarskega razvoja sta indeks človekovega razvoja – HDI in indeks človekovega razvoja z upoštevanjem neenakosti – IHDI. Stopnjo dohodkovne neenakosti smo primerjali s pomočjo Ginijevega koeficienta za porazdelitev dohodka, dohodkovnega Palma razmerja in velikostno distribucijo dohodka s kvintili in kvintilnim razmerjem. Sledila je raziskava premoženjske neenakosti, ki smo jo izvedli s pomočjo primerjave obsega premoženja, velikostne distribucije premoženja s pomočjo premoženjskih razredov in Ginijevega koeficienta za porazdelitev premoženja.
Na koncu dela diplomskega projekta smo za vse izbrane države strnili najpomembnejše ugotovitve kazalnikov gospodarskega razvoja in jih povzeli. Enako smo naredili z značilnostmi in posebnostmi dohodkovne in premoženjske neenakosti izbranih gospodarstev.
Ključne besede: gospodarski razvoj, dohodkovna neenakost, premoženjska neenakost
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1378; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. DOHODKOVNA NEENAKOST V ZDAPrimož Perdan, 2016, diplomsko delo Opis: Dohodkovna neenakost je pojav, ki predstavlja v svetu vedno večji problem. Vzrok dohodkovne neenakosti je v razlikah prejetih dohodkov med različnimi dohodkovnimi skupinami. Sam problem izhaja iz tega, da tisti, ki že prejemajo najvišje dohodke, prejemajo še višje dohodke, medtem pa dohodki ostalih ne rastejo z tako hitrostjo, ali pa se manjšajo. S tem pa nastajajo vedno večje razlike med bogatimi in revnimi ter izginja ti. srednji sloj prebivalstva.
Združene države Amerike sodijo med največje in najbolj razvite države na svetu. Prav tako pa sodijo med države z največjimi dohodkovnimi razlikami. S tem razlogom smo se tudi mi odločili, za raziskavo gospodarskih razmer ter dohodkovne neenakosti v ZDA.
V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da so ZDA svetovna gospodarska velesila, vendar se tudi njihovo gospodarstvo ubada z različnimi težavami. Vedno večjo težavo pa jim povzroča tudi dohodkovna neenakost, saj prihaja do vedno večjih razlik med skupino prebivalstva, ki prejema najvišje dohodke in skupino prebivalstva, ki prejema najnižje dohodke. Tako so se v zadnjih 15 letih, dohodki najbogatejših zvišali, dohodki prebivalstva, ki pa prejema pod povprečne dohodke, pa so se celo znižali.
Na podlagi ugotovitev lahko trdimo, da tako v ZDA, kot v ostalih državah, dohodkovna neenakost postaja vedno večja težava in menimo, da se bodo morali za spremembo tega trenda, uvesti številni ukrepi.
Ključne besede: Dohodek, neenakost, dohodkovna neenakost, Združene države Amerike, mere dohodkovne neenakosti.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 2209; Prenosov: 281
Celotno besedilo (859,15 KB) |
8. DOHODKOVNA NEENAKOST, ZDRAVSTVENE IN DRUŽBENE TEŽAVE V SLOVENIJI IN POSTKOMUNISTIČNIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJEBarbara Žužek, 2014, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo najprej opredelili pojem, vrste, obseg, posledice neenakosti ter njihov izvor. Nadalje smo predstavili sociološke teorije ter njihove klasične in sodobnejše utemeljitelje, ki obstoj neenakosti razlagajo na različne načine. V okviru slednjih smo preučili, kakšne so funkcije družbene neenakosti, kako je nastala, katere elemente obsega, zakaj se ohranja, kako jo prepoznamo, kako se spreminja ter zakaj postaja globalna. Pomemben pokazatelj družbene neenakosti je porazdelitev materialnih virov med ljudmi, vključno z njihovim dohodkom. Neenakomerno porazdelitev dohodka smo zato najprej predstavili na globalni ravni, nato pa na ravni držav Evropske unije, katere del so tudi države, ki so predstavljale naš vzorec. Slednjim – postkomunističnim državam Evropske unije – je tako namenjeno posebno poglavje, v katerem smo raven dohodkovne neenakosti prikazali statistično, predstavili pa smo tudi nekatere javnomnenjske podatke glede stališč o neenakosti. Podobno smo obravnavali tudi Slovenijo, za katero smo podatke predstavili še v zgodovinski perspektivi. Kot uvod v empirični del smo pojasnili poglede nekaterih avtorjev, ki menijo, da dohodkovna neenakost vpliva na kvaliteto življenja celotne populacije, ter opredelili, na katerih področjih se kažejo njeni vplivi v zdravstvenem in družbenem smislu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate povezanosti med dohodkovno neenakostjo ter izbranimi zdravstvenimi in družbenimi težavami: z dolžino pričakovane življenjske dobe, deležem prekomerno težkih in debelih ljudi, pogostostjo pojavljanja duševnih motenj, deležem zapornikov, pogostostjo najstniških materinstev ter s subjektivno oceno zadovoljstva ljudi z življenjem. Na vzorcu postkomunističnih držav Evropske unije smo potrdili dve hipotezi: za statistično značilno se je izkazala negativna povezanost dohodkovne neenakosti z dolžino pričakovane življenjske dobe, ter s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ostale spremenljivke, z izjemo pogostosti pojavljanja duševnih motenj, so bile z dohodkovno neenakostjo povezane v predvideni smeri, toda statistično neznačilno.
Ključne besede: Družbena neenakost, dohodkovna neenakost, zdravstvene težave, družbene težave, postkomunistične države, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 2578; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,06 MB) |
