SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNE OLAJŠAVE IN OPROSTITVE PRI DOHODNINI V SLOVENIJI IN PRIMERJALNO Z VELIKO BRITANIJO
Valentina Hari, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o davčnih olajšavah in oprostitvah pri davku od dohodkov fizičnih oseb oziroma dohodnini v Sloveniji in v Veliki Britaniji. Zgodovinsko gledano je Velika Britanija ena izmed držav, ki so prve uvedle davek od dohodkov fizičnih oseb. Zanjo obstaja zelo dolga in pestra zgodovina dohodnine, medtem ko je Slovenija dohodnino prvič uvedla šele leta 1991. Dohodnina oziroma davek od dohodka fizičnih oseb predstavlja enega od treh najpomembnejših davkov v sodobnih razvitih družbah ter velik delež javnih prihodkov. Ker je dohodnina davek, ki obdavčuje dohodek fizičnih oseb, se pri tem, z vidika prebivalstva, v ospredje postavlja pomembnost poznavanja davčne zakonodaje ter s tem poznavanje davčnih olajšav in oprostitev ter možnosti, ki jih ponujajo davčne olajšave in oprostitve v zvezi z dohodnino. Davčne olajšave in oprostitve so pomembne tako z vidika prebivalstva kot tudi z vidika države. Za prebivalstvo predstavljajo pomembno sredstvo za zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa predstavljajo pomembno sredstvo za doseganje političnih, ekonomskih in socialnih ciljev. Slovenska davčna zakonodaja predpisuje veliko večje število davčnih olajšav in oprostitev v zvezi z dohodnino kot britanska davčna zakonodaja. Za razliko od Slovenije velikobritanske davčne olajšave v ospredje ne postavljajo kriterija višine letnega dohodka temveč kriterij starosti davčnih zavezancev. Davčne olajšave so v Sloveniji bolj naklonjene revnejšemu prebivalstvu, v Veliki Britaniji pa so bolj naklonjene starejšemu prebivalstvu. Glede na naša spoznanja v diplomskem delu smo podali za Slovenijo predloge sprememb davčnih olajšav pri dohodnini.
Ključne besede: Dohodnina oziroma davek od dohodka fizičnih oseb v Sloveniji in v Veliki Britaniji, davčne olajšave pri dohodnini, splošna olajšava, osebne olajšave, posebna osebna olajšava, davčne oprostitve pri dohodnini, obdavčljivi dohodki, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti.
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 2722; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (889,31 KB)

2.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Tina Peklar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavčuje z dohodnino. Bralcu sem želela podati celosten vpogled na obravnavano področje, zaradi česar ga skušam preko kratkega orisa zgodovinskega vidika in pojasnitve nekaterih splošnih pojmov pripeljati do ureditve kot jo narekuje veljavna zakonodaja. Tematiko obravnavam zlasti s stališča davčnega zavezanca, zato so poleg posameznih elementov ki vplivajo na obdavčitev, kot so olajšave, prispevki, akontacija itd., predstavljene še nekatere dodatne kategorije- konkretni izračuni, zakonodajna ureditev in primerjava višine osebnega dohodka v Avstriji ter dvojna obdavčitev.
Ključne besede: dohodnina, rezident (nerezident), dohodek iz zaposlitve, oprostitve, olajšave, davčna osnova, davčna stopnja, akontacija dohodnine, prispevki, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 16.04.2013; Ogledov: 1767; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (937,74 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA BONITET MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Katja Kodrič, 2013, diplomsko delo

Opis: Fizične osebe v Sloveniji so obdavčene po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini, ki je bil večkrat dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Prav tako so tudi fizične osebe v Avstriji obdavčene po Zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetzes). Obdavčljivi dohodki, ki med drugim zajemajo tudi bonitete, so v Sloveniji del dohodka iz zaposlitve, v Avstriji pa del dohodka iz odvisne zaposlitve. Boniteta je ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali kateri drugi obliki, ki jo koristi delojemalec ali njegov družinski član od delodajalca. V Avstriji so bonitete opredeljen kot nedenarne ugodnosti, ki jih prejema delojemalec na podlagi sklenjenega odvisnega pogodbenega razmerja. Delodajalec lahko izplača del plače delojemalcu v obliki bonitete. Bonitete, ki jih lahko koristijo delojemalci, so boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z nižjo obrestno mero, ki je nižja od tržne, popuste pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije in podobna plačila, pravice delojemalcev do nakupa delnic in darila. V primeru, da delojemalec koristi ugodnost bonitete, je potrebno vrednost bonitete prišteti k bruto plači in od skupne osnove obračunati prispevke in davek iz plače. Če pri obračunu plače delojemalec upošteva boniteto to pomeni, da si s tem poviša bruto osnovo za obračun prispevkov in davka. Obračunana boniteta zato za delojemalca ne pomeni ugodnosti, saj je njegovo izplačilo, nižje v primeru obračunane bonitete. Tudi vpliv bonitete na dohodek iz zaposlitve z vidika delodajalca ne predstavlja davčnih ugodnosti, ker je strošek delodajalca višji takrat, ko boniteto obračunamo.
Ključne besede: Ključne besede: boniteta, dohodnina, dohodek iz zaposlitve, Slovenija, Avstrija, službeno vozilo, nastanitev, posojilo, darila
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 1189; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (607,53 KB)

4.
OBDAVČITEV DOHODKOV ŠPORTNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Dalibor Nenić, 2014, diplomsko delo

Opis: Šport je spremljevalec razvoja človeške družbe in posledično tudi njen odraz. V današnji družbi ima šport velik vpliv, saj je postal industrija z velikim ekonomskim vplivom na gospodarstvo. In čeprav imajo športniki v družbi posebno vlogo, davčna zakonodaja Republike Slovenije športnikov ne opredeljuje kot posebno kategorijo. Zgolj v posameznih določbah se nanje neposredno sklicuje, vendar pojma ne definira. Zakon o dohodnini deli davčne zavezance po domicilu, torej na rezidente in nerezidente. Dohodki rezidentov so obdavčeni po svetovnem dohodku, medtem ko so dohodki nerezidentov obdavčeni po viru dohodka. Rezidentom Slovenije se enkrat letno odmeri davek od dohodka, t. i. dohodnina. Posebno pozornost je potrebno nameniti razločevanju med športnikom, ki je precej ohlapen pojem, ter poklicnim in vrhunskim športnikom, ki sta posebni kategoriji. Športnik je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje zakonske kriterije, kar pa ne pomeni, da bo za svojo aktivno ukvarjanje s športom tudi obdavčena. Poklicni športni deluje na trgu kot samostojni podjetnik. V kolikor vrhunski športnik izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, je upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost. Športnik lahko v okviru svojega udejstvovanja v športu prejema dohodke iz različnih virov. Bodisi gre za dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, bonitete, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, dohodek iz osebnostnih pravic, drugih dohodkov, sponzorske pogodbe itd.. Bistveno je predvsem razločevanje, kdo je upravičen do dohodka, iz katerega vira ga je pridobil ter kakšna je stopnja obdavčitve. Sodobna praksa opravljanja storitev s področja športa se odmika od tradicionalnega pojmovanja, saj nekateri športniki ustanavljajo družbe, ki delujejo kot ponudniki storitev, katere opravlja športnik. Davčni zavezanec je v tem primeru pravna oseba. Razlog je v višini obdavčitve dohodka pravne osebe in fizične osebe. Globalno gospodarstvo ter izvajanje storitev znotraj Evropske unije ter tretjih držav, lahko pripelje do položaja, da dve državi obdavčita isti dohodek. V tem primeru pride do dvojnega obdavčenja, ki ga skušajo države odpraviti z različnimi bilateralnimi ali multilateralnimi pogodbami.
Ključne besede: šport, športnik, poklicni športnik, rezident, nerezident, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, samostojni podjetnik, davčna osnova, mednarodno obdavčenje
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 602; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (952,40 KB)

5.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE PO NAČELU VIRA DOHODKA
Mira Sitar, 2016, magistrsko delo

Opis: Mednarodna mobilnost delavcev povzroča veliko težav v smislu davčne obravnave njihovih dohodkov. Za namen obdavčitve je treba proučiti vsebine dogovorov med delavci in delodajalci, na podlagi katerih se delo opravlja v tuji državi, ter na podlagi posameznega primera določiti davčne posledice tako za delodajalce, kot za čezmejne delavce. Čezmejni delavci se včasih težko znajdejo v poplavi vseh davčnih pravil, ki jih morajo upoštevati. Pri opravljanju dela v tujini morajo namreč upoštevati nacionalne zakonodaje relevantnih držav, to je države rezidentstva in držav, v katerih opravljajo svoje delo, ter tudi mednarodne zakonodaje, predvsem mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Komentar Vzorčne konvencije OECD je zelo pomemben vir za običajno razlago mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Po splošnem pravilu iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ima država, v kateri se delo opravlja, pravico do obdavčitve tistih dohodkov posameznikov, ki se nanašajo na delo v tej državi. Pri določanju pravice do obdavčitve po načelu vira dohodka pa mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja določajo tudi izjemo, na podlagi katere država vira nima pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve, ne glede na to, da se delo opravlja na ozemlju te države. Teza magistrskega dela je, da slovenska davčna zakonodaja sledi določilom in navodilom OECD, vendar pa to ni zagotovilo, da pri mednarodnem obdavčevanju ne pride do neskladij in morda celo dvojne obdavčitve dohodkov. Ker mednarodna zakonodaja, torej mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne definira nekaterih izrazov, ki jih uporablja, se v določenih primerih za namen določanja pomena posameznega izraza uporablja nacionalna zakonodaja držav pogodbenic. Pri določanju pomena izraza, ki ni definiran v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja je v pomembno pomoč Komentar Vzorčne konvencije OECD. Vendar pa predvsem zaradi svobode držav pri interpretaciji izrazov iz mednarodnih pogodb po nacionalni zakonodaji prihaja do pomembnih nesoglasij v zvezi s pravico do obdavčitve posameznega dohodka v posamezni državi, zaradi česar se kljub sklenjenim pogodbam o izogibanju dvojnega obdavčevanja slednje vseeno pojavlja. Takšna interpretacija določb pa običajno pomeni tudi precejšnjo negotovost davčnih zavezancev, posredno pa tudi oviro pri mednarodnem poslovanju tako družb kot zaposlenih. Upoštevaje določbe slovenske davčne zakonodaje, Vzorčne konvencije OECD in njenega Komentarja ter analizo in izpostavljeno problematiko iz domače in tuje literature, v tem delu analiziram vsebino določb, ki vplivajo na mednarodno obdavčenje dohodkov iz zaposlitve po načelu vira dohodka, hkrati pa predstavljam problematiko na tem področju. Opravljena analiza obsega predvsem izraze »zaposlitev«, »delodajalec« in »dohodki iz zaposlitve« iz 1. in 2. odstavka 15. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa pravila glede mednarodnega obdavčevanja dohodka iz zaposlitve. Hkrati pa analiziram problematiko v zvezi z interpretacijo določb, ki izhaja iz tuje literature, in podajam svoje primere, na podlagi katerih pojasnjujem problematiko, ki nastaja na področju mednarodnega obdavčevanja dohodkov iz zaposlitve. Menim, da mednarodna in slovenska davčna zakonodaja ter uveljavljene interpretacije in prakse precej dobro sledijo hitrim spremembam v poslovnem okolju, vendar pa je prostora za izboljšave še veliko. S poenotenjem interpretacije izrazov in s tem pravil glede obdavčevanja ter z nekaterimi postopkovnimi poenostavitvami na področju mednarodnega obdavčevanja bi bila poslovanje mednarodnih podjetij in delo čezmejnih delavcev verjetno veliko lažja.
Ključne besede: mednarodno obdavčenje, načelo obdavčitve po viru dohodka, dohodnina, vir dohodka, dohodek iz zaposlitve, čezmejni delavci, izogibanje dvojnega obdavčevanja, pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Komentar Vzorčne konvencije OECD, Vzorčna konvencija OECD
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 676; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (974,78 KB)

6.
Določanje neodvisnega razmerja med izplačevalcem in prejemnikom dohodka za davčne namene
Marjanca Lenkič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen dela je proučiti problem pravilne in konsistentne identifikacije razmerja posameznika, ki opravlja delo in na podlagi tega prejme plačilo, do izplačevalca dohodka. Vprašanje razmerja ni pomembno le v okviru delovnega prava, ampak je pomembno tudi za uresničevanje temeljnega cilja zakonodaje s področja osebnih davkov, to je enakega obravnavanja davčnih zavezancev z enakimi ali podobnimi dohodki. Delo predstavlja kriterije za razmejevanje neodvisnega razmerja od odvisnega razmerja in prikazuje iz tega izhajajoče razlike v obdavčitvi. Predstavljeno je tudi določanje razmerja v izbranih državah in ugotovitve Finančne uprave Republike Slovenije v davčnih inšpekcijskih nadzorih.
Ključne besede: obdavčitev posameznikov, neodvisno razmerje, odvisno razmerje, dohodki iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, delovno razmerje, delavec, samozaposleni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 245; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (570,19 KB)

7.
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v Republiki Sloveniji in primerjava z izbranimi državami
Barbara Krošel, 2017, diplomsko delo

Opis: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali. Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €.
Ključne besede: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 203; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici