| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Določanje neodvisnega razmerja med izplačevalcem in prejemnikom dohodka za davčne namene
Marjanca Lenkič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen dela je proučiti problem pravilne in konsistentne identifikacije razmerja posameznika, ki opravlja delo in na podlagi tega prejme plačilo, do izplačevalca dohodka. Vprašanje razmerja ni pomembno le v okviru delovnega prava, ampak je pomembno tudi za uresničevanje temeljnega cilja zakonodaje s področja osebnih davkov, to je enakega obravnavanja davčnih zavezancev z enakimi ali podobnimi dohodki. Delo predstavlja kriterije za razmejevanje neodvisnega razmerja od odvisnega razmerja in prikazuje iz tega izhajajoče razlike v obdavčitvi. Predstavljeno je tudi določanje razmerja v izbranih državah in ugotovitve Finančne uprave Republike Slovenije v davčnih inšpekcijskih nadzorih.
Ključne besede: obdavčitev posameznikov, neodvisno razmerje, odvisno razmerje, dohodki iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, delovno razmerje, delavec, samozaposleni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 783; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (570,19 KB)

2.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Ključne besede: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2440; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
POSLOVNI NAČRT SPLETNE TRGOVINE
Simona Štrucl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo želeli spoznati, ali bi imela brezposelna oseba, ob prejeti subvenciji s strani države, dovolj sredstev za sam zagon poslovanja. Zanimalo nas je, ali bi trg željene izdelke sprejel in bi si s poslovanjem brezposelna oseba lahko zaslužila za dostojno življenje.
Ključne besede: spletna trgovina, osnovna sredstva, dohodek iz dejavnosti, izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, kazalniki
Objavljeno: 02.10.2015; Ogledov: 2890; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (558,79 KB)

4.
OBDAVČITEV DOHODKOV ŠPORTNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Dalibor Nenić, 2014, diplomsko delo

Opis: Šport je spremljevalec razvoja človeške družbe in posledično tudi njen odraz. V današnji družbi ima šport velik vpliv, saj je postal industrija z velikim ekonomskim vplivom na gospodarstvo. In čeprav imajo športniki v družbi posebno vlogo, davčna zakonodaja Republike Slovenije športnikov ne opredeljuje kot posebno kategorijo. Zgolj v posameznih določbah se nanje neposredno sklicuje, vendar pojma ne definira. Zakon o dohodnini deli davčne zavezance po domicilu, torej na rezidente in nerezidente. Dohodki rezidentov so obdavčeni po svetovnem dohodku, medtem ko so dohodki nerezidentov obdavčeni po viru dohodka. Rezidentom Slovenije se enkrat letno odmeri davek od dohodka, t. i. dohodnina. Posebno pozornost je potrebno nameniti razločevanju med športnikom, ki je precej ohlapen pojem, ter poklicnim in vrhunskim športnikom, ki sta posebni kategoriji. Športnik je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje zakonske kriterije, kar pa ne pomeni, da bo za svojo aktivno ukvarjanje s športom tudi obdavčena. Poklicni športni deluje na trgu kot samostojni podjetnik. V kolikor vrhunski športnik izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, je upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost. Športnik lahko v okviru svojega udejstvovanja v športu prejema dohodke iz različnih virov. Bodisi gre za dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, bonitete, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, dohodek iz osebnostnih pravic, drugih dohodkov, sponzorske pogodbe itd.. Bistveno je predvsem razločevanje, kdo je upravičen do dohodka, iz katerega vira ga je pridobil ter kakšna je stopnja obdavčitve. Sodobna praksa opravljanja storitev s področja športa se odmika od tradicionalnega pojmovanja, saj nekateri športniki ustanavljajo družbe, ki delujejo kot ponudniki storitev, katere opravlja športnik. Davčni zavezanec je v tem primeru pravna oseba. Razlog je v višini obdavčitve dohodka pravne osebe in fizične osebe. Globalno gospodarstvo ter izvajanje storitev znotraj Evropske unije ter tretjih držav, lahko pripelje do položaja, da dve državi obdavčita isti dohodek. V tem primeru pride do dvojnega obdavčenja, ki ga skušajo države odpraviti z različnimi bilateralnimi ali multilateralnimi pogodbami.
Ključne besede: šport, športnik, poklicni športnik, rezident, nerezident, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, samostojni podjetnik, davčna osnova, mednarodno obdavčenje
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1324; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (952,40 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici