Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Revščina ter dejavniki, ki na le-to vplivajo so v zadnjih desetletjih tako v ekonomiji, kot tudi v drugih vedah pridobili veliko pozornosti. V diplomskem delu smo preko pregleda empirične evidence o vplivih mikrokreditov na revščino skušali ugotoviti, ali lahko posojanje majhnih vsot finančnih sredstev revnim uvrstimo med pomembnejše dejavnike znižanja stopnje revščine, ki smo ga zabeležili v zadnjih desetletjih. V prvem delu smo se osredotočili predvsem na razloge za pojav mikrokreditov, torej dejavnike, ki ustvarjajo potrebo po aktivnem upravljanju finančnih sredstev ter dejavnike, ki revnim posameznikom in gospodinjstvom onemogočajo dostop do formalnih bančnih storitev ter produktov. Nato smo na podlagi raziskav iz Bangladeša ter Indije, dveh držav z največjim mikrofinančnim sektorjem, skušali ugotoviti ali imajo mikrokrediti pozitiven vpliv na revščino, oziroma posamezne dimenzije revščine in tako revnim posameznikom ter gospodinjstvom pomagajo pri izstopu iz le-te. Ugotovili smo, da so vplivi mikrokreditov na revščino večinoma majhni in zanemarljivi, zato smo se v zaključku osredotočili tudi na morebitne dejavnike, ki bi lahko bili razlog za omejen pomen mikrokreditov pri zniževanju stopnje revščine.
Ključne besede: Mikrokrediti, mikrofinance, revščina, mikrofinančne institucije, dohodek
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali. V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD. Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD. Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Objavljeno: 21.10.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Ključne besede: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 37
Celotno besedilo (533,28 KB)

Opis: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Ključne besede: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 607; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Tema te diplomske naloge so davčni vidiki kriptovalut. V nalogi je najprej opisano, kaj so kriptovalute in kako je glede njihove obdavčitve in regulacije v Sloveniji in Evropski uniji. Nato sledi davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po Zakonu o dohodnini, Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o davku na dodano vrednost ter Zakonu o davku na finančne storitve. Virtualne valute so postale v zadnjem času zelo priljubljene. Vse več posameznikov v njih vidi veliko investicijsko priložnost. Nekateri se z njimi ukvarjajo profesionalno, zopet drugi zgolj ljubiteljsko. S kriptovalutami lahko služimo na tri načine. Prvi je ta, da z njimi trgujemo, drugi, da z njimi rudarimo in tretji, da prejemamo plačilo v kriptovalutah. Obdavčitev je odvisna od vrste davčnega zavezanca in oblike pridobivanja dohodka. Pri virtualnih valutah gre večinoma za naložbe fizičnih oseb, ki niso obdavčene. V Sloveniji še nimamo zakonodaje, ki bi celovito urejala virtualne valute in njihovo davčno obravnavo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je podala nekatera pojasnila v zvezi z njimi.
Ključne besede: Kriptovalute, virtualne valute, Bitcoin, obdavčitev, regulacija, dohodek, menjava valut, provizija, DDV .
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 1162; Prenosov: 240
Celotno besedilo (941,45 KB)