Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Dohodkovna in premoženjska neenakost sta kompleksna problema, s katerima se v različnih razsežnostih srečujejo vse države sveta. Gre za družbeni pojav, ki se v državi kaže na različnih ravneh in vpliva na gospodarski razvoj in produktivnost. V diplomskem delu smo analizirali in predstavili gospodarske značilnosti ter dohodkovno in premoženjsko neenakost v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Ugotovili smo, da se države kljub svoji visoki razvitosti precej razlikujejo po stopnjah dohodkovne in premoženjske neenakosti. S pomočjo programa EViews 13 smo nato za vse tri države ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo tudi analizirali in preverjali ustreznost njihove specifikacije ter preverjali veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na dohodkovno neenakost v Nemčiji statistično značilno vplivata realna gospodarska rast pred dvema letoma in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. V japonskem modelu smo opazili, da na dohodkovno neenakost statistično značilno vplivajo brezposelnost, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. Na dohodkovno neenakost v Združenih državah Amerike pa statistično značilno vplivajo realna gospodarska rast pred tremi leti, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju.
Ključne besede: neenakost, dohodek, premoženje.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: »The Answer is Blowing in the Wind.« Ti slavni verzi iz pesmi Boba Dylana pravzaprav vsebujejo izjavo, ki je osrednjega pomena za prizadevanja v zvezi z uvedbo UTD. Rešitev obstoječih težav je že v zraku, lahko jo vidimo vsi in lahko se tudi že uporabi. Mnogo ljudi se dandanes iz meseca v mesec bori za preživetje. Čeprav država nudi podporo v obliki socialnih pomoči, te še vedno ne zadoščajo povsem za posameznikovo osnovno preživetje. Spreminjajo se tudi potrebe po delovni sili, veliko poklicev je postalo stvar preteklosti. Gibljemo se v začaranem krogu, brez novih rešitev ter brez novih idej. Mnogi politiki vidijo rešitev težav v reformiranju socialne ureditve. Mogoče pa je prav UTD tista ključna rešitev, ki jo vsi tako nestrpno čakamo. V Sloveniji je bilo govora o UTD predvsem v času krize covida-19. V tem času je država svojim prebivalcem nudila pomoč v različnih oblikah. Za nekatere lahko rečemo, da so se kar približale UTD. V diplomski nalogi je UTD predstavljen ne samo z vidika socialne in ekonomske vzdržnosti oziroma upravičenosti, ampak tudi z vidika različnih svetovnonazorskih pogledov na to tematiko. To so tudi glavni dejavniki, ki vplivajo na to, kakšen je odnos družbe in politike do tega vprašanja in v kolikšni meri se pojavlja v resnih razmišljanjih vladajočih struktur ter ne nazadnje tudi v uvajanju pilotnih projektov in različnih oblik socialnih transferjev, od katerih nekateri delno ustrezajo sami definiciji UTD. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo najprej podali definicijo univerzalnega temeljnega dohodka in njegov osnovni namen ter cilje. Na kratko bomo predstavili tudi njegov zgodovinski potek ter opisali njegove različice. S pomočjo stališč strokovnjakov bomo argumentirali njegove prednosti in slabosti. V nadaljevanju pa bomo predstavili še pilotne projekte uvedbe UTD, ki so potekali ali še potekajo v različnih državah. Osredotočili se bomo na štiri od njih, ki jih bomo primerjalno analizirali po izbranih kriterijih.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, pilotni projekt, brezpogojnost, socialni sistem, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno. Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu. Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo.
Ključne besede: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1361; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,07 MB)